Pravkar sem se vrnila z adventa na Dunaju. To so lokacije, ki so me najbolj navdušile
Advent na Dunaju 2025 se je v večini mestnih lokacij začel 14. novembra in bo trajal do 26. decembra. Sprehodila sem se po mestnih ulicah in trgih ter odkrila, kaj ponuja letošnja izdaja, ki je privabila obiskovalce z vsega sveta.
Čeprav na Dunaj nismo pripotovali z namenom ogledovanja prazničnih luči, smo se potikali po trgih, okrašenih z božičnimi drevesci, in potrpežljivo stali v ogromnih vrstah za kaiserschmarrn s sladkornim prahom in jagodami na Stephansplatzu. Bilo bi skoraj svetoskrunsko obiskati avstrijsko prestolnico v času znamenitega Dunajskega adventa in ne opraviti vsaj enega poštenega kroga po mestu. Čeprav je Dunaj ovila zima, kakršne nisem občutila že leta – siva, vetrovna in nekoliko surova, smo oblekli vse jopice, ki smo jih imeli v svojem modnem arzenalu, in se brez vsakršnega načrta podali na sprehod po ulicah in trgih. Ko smo v kultnem Schnitzelwirtu, po domnevno povsem običajnem krogu čakanja v vrsti na mrazu, končno dočakali svoje Wiener schnitzele in se prepričali, zakaj od tam srečen odhaja celo Ed Sheeran, smo imeli dovolj moči in zagona, da preverimo, kaj ponuja advent, ki ga imenujejo “najlepši v Evropi”.
Že prvi sprehod po Mariahilfer Straße, med okrašenimi izložbami in svetlečimi prazničnimi okraski, med katerimi so se valile reke ljudi, je nakazoval, da Dunaj resnično živi za advent. Da mesto komaj čaka božično čarobnost, priča tudi to, da se večina božičnih sejmov na mestnih trgih začne že sredi novembra. Dunaj je svoj advent spremenil v turistično atrakcijo – in to, zdi se, zelo donosno. V treh dneh, kolikor sem se potikala po mestu, sem na njegovih ulicah slišala jezike z vseh koncev sveta. A pustimo zdaj finančna poročila in turistične projekcije. Za razliko od adventa v Zagrebu, ki je večinoma neprekinjeno skoncentriran okrog centra, je dunajski nekoliko razpršen. Vsak večji mestni trg ima svoj božični sejem, vendar gre za ločene lokacije. Hoditi od enega do drugega sicer ne bi smel biti prevelik problem, tudi ob mrazu, ki neusmiljeno grize lica. Razsvetljeni Dunaj, ko se skrije sonce, z arhitekturo, ki sega prek palete slogov – od baroka in gotike do art nouveauja, je spektakularen prizor tudi brez kakršnih koli okraskov. Ko pa se je moja romantična duša naužila poezije dunajske noči, sem se odločila, da se podnevi vrnem v mesto in raziščem vse, kar ponuja advent na Dunaju, tako natančno in potrpežljivo, kot mi je dopuščalo moje zimoboljno bitje. To so nekatere izmed adventnih lokacij, ki so me najbolj navdušile.
Stephansplatz, ki leži v samem srcu Dunaja, je izjemno impresiven ponoči, ko dramatična rdeča svetloba preobleče Katedralo svetega Štefana (Stephansdom) in njeno gotsko pročelje. Gre verjetno za najstarejši sejem v mestu, ki se prvič omenja že davnega leta 1626, vendar njegova priljubljenost ne izhaja toliko iz teže zgodovine kot iz njegove lokacije – vsi, ki vztrajno obletavajo trgovine, bodo najverjetneje na koncu pristali na Stephansplatzu, utrujeni, prezebli in željni kuhanega vina. Okoli, rekla bi, prefinjeno okrašenega božičnega drevesa in katedrale so razporejene lesene hišice s tradicionalnimi avstrijskimi ročnimi izdelki, božičnimi okraski in spominki, iz njih pa se vabljivo širijo vonji priljubljenih prazničnih dobrot, kot sta vroč punč in pečeni kostanji. Nemogoče je spregledati ogromno vrsto nasproti katedrale, v kateri čakajo na kaiserschmarrn. Nismo poskusili, a razlog, zakaj je ta različica ‘cesarskega drobljenca’ bolj priljubljena od ostalih v mestu, najverjetneje obstaja.
Za božični sejem pred mestno hišo (Rathaus) so mi povedali, da je najbolj znan in najboljši v celem Dunajskem adventu, in kdo bi se uprl oznaki “najboljši”? Tako je priljubljen, da ga preprosto imenujejo Wiener Christkindlmarkt. Vsi poznamo ta prizor – velik bleščeč lok v prazničnih barvah, za katerim se vidi stolp mestne hiše, ter prikupen retro vrtiljak. Meni je bil to popolnoma zadosten razlog, da sem ‘pripotovala’ tja z drugega konca mesta. In res, takoj ko se približate Rathausplatzu, postane jasno, zakaj ta sejem nosi tako sijajen sloves.
Sonce, ki nas je tisto jutro počastilo s svojim pojavom po kapah sivih oblakov, je prišlo kot naročeno, da bi naš sprehod začinilo z odmerkom nepričakovane evforije. Impozantna neogotska stavba v ozadju je videti kot kulisa iz božičnega filma, celoten trg in park pa sta se spremenila v bleščeč praznični oder, z neštetimi lesenimi hišicami, med katerimi se razlega smeh in živahen vrvež. Vzdušje je živahno, otroci drsajo ali se vrtijo na pisanih vrtiljakih, medtem ko starši sproščeno klepetajo in srkajo punč. Povsod diši po kuhanem vinu, pečenih kostanjih in začimbah. Kar zadeva gastronomsko ponudbo, lahko tradicionalne regionalne jedi najdete povsod: od sladic, kot sta Buchteln in Baumkuchen, prek pečenega krompirja iz pečice pa vse do dunajskega zrezka in Schinkenfleckerla. Vem, za vse bi skoraj potrebovali slovar tujk. Čeprav se ne navdušujem nad prazničnimi okraski in pogosto kritiziram advent, kič in navdušenje, je božični sejem na Rathausplatzu najbližje, kar sem se kdajkoli dotaknila adventne čarovnije. In šla bi še enkrat!
Obožujem palače in dvorce, to razkošje nekih minulih časov, ki vabi k temu, da se potopimo v razmišljanje o tem, kdo bi bili, če bi živeli tam in takrat. Še posebej jih imam rada, če imajo parke in vrtove, po katerih je nekoč sprehajala aristokracija, ob klepetu o, ne vem, knjigah, filozofiji ali Sacher tortah. Ni presenetljivo, da je bil dvorec Schönbrunn, kot eden najbolj prepoznavnih dunajskih simbolov, na mojem bucket listu kot kraj, ki ga moram obiskati. Nekdanja poletna rezidenca habsburške dinastije je razkošna baročna stavba s stotinami sob, dvoranami in bogato okrašenimi interjerji, krasijo pa jo tudi vrtovi, urejeni v slogu čarobnega francoskega vrta. Na dan, ko sem svoje sopotnike pregovorila, da gremo v Schönbrunn, je Dunaj prekril tanek sloj prvega snega. Sonce ga je neusmiljeno topilo, a prizor božičnega sejma, ob morju ljudi, ki so imeli isto idejo kot jaz, je deloval prav idilično. Pred dvorcem stoji veliko božično drevo, praznični okraski, vrtiljaki in nešteto lesenih hišic, ki ponujajo tradicionalne rokodelske izdelke ter okusne dobrote avstrijske kuhinje. A tisto, kar mi je po večdnevnem maratonu degustiranja Wiener schnitzela najbolj ustrezalo, je bila možnost, da se sprehodim po schönbrunnskem parku, si oddahnem od vrveža sejma pred dvorcem in pretegnem noge v ogromnem parku, ki ga je prekrivala lahka snežna odeja.
Art Advent na Karlsplatzu
Kar odlikuje adventne sejme na Dunaju, je scenografija, ki jo ustvarja eleganca dunajske arhitekture. Prav zaradi tega velja Art Advent na Karlsplatzu za čarobnega. Nahaja se pred osupljivim baročnim poslopjem cerkve Karlskirche, ki je še posebej očarljiva ponoči, ko se svetloba preliva okoli njenih impozantnih stebrov. Advent na Karlsplatzu pa je zanimiv še iz enega razloga – bolj kot druge adventne lokacije v mestu je usmerjen v umetnost, ročna dela, obrti in rokodelstvo. Ponudba običajno zajema umetniške predmete, oblačila, nakit in modne dodatke, praznične okraske, keramiko in še veliko več. Če iščete nekaj edinstvenega in originalnega, je Art Advent na Karlsplatzu place to be.
Za razliko od velikih in razvpitih lokacij dunajskega adventa so se mi še posebej zdeli očarljivi mali mestni sejmi. To so postaje, na katere naletite, ko brez načrta tavate po mestu v iskanju must-see lokacij. Skiti na majhnih dunajskih trgih delujejo kot popolna mesta, kjer se v decembru lahko ustavite, spijete kuhanček in z prijateljico analizirate sveže trače, vsrkate pridih božičnega duha, ko se ob vikendih vračate s tržnice, ali pa preprosto izgubljate čas v lenobnih decembrskih sprehodih s psom. Mali mestni sejmi izžarevajo intimnost in preprostost, sproščeni so in zdi se, da jih pogosteje obiskujejo Dunajčani, željni odmika od hektičnosti, ki v mestu vlada v adventnem času. Dobra novica je, da tukaj ni tako dolgih vrst za kaiserschmarrn, da bi mislili, da delijo poceni posojila, zrak pa diši po popolnoma pečenem kostanju, cimetu in vinu. Zdi se, da je dunajski advent uspel razorožiti celo cinika v meni, ki se je tam znašel povsem po naključju. Najpomembnejši recept za uživanje je, da se energiji božičnega Dunaja preprosto prepustiš. In da, ne pozabi rokavic.