Moje prvo potovanje na Kitajsko je zaznamoval Deji Art Museum s popolnoma novim pristopom k umetnosti in muzejem

Če bi mi kdo pred samo dvema tednoma rekel, da bom letos potovala na Kitajsko, bi mu odvrnila, da ni šans. A življenje pošlje vabilo takrat, ko ga najmanj pričakuješ, pa tudi v kraje, na katere morda sploh niste pomislili. Kot da preizkuša vaš avanturizem z vprašanjem: kako hitro se lahko spakiraš, ker greš čez štiri dni v Nanjing? Rekla sem mu lahko, nič lažjega.

V redakciji smo se smejali našemu skupnemu urniku zadnjih nekaj mesecev. Naša urednica mode Tina Lončar nas je obveščala o tednih mode v Moldaviji in Kazahstanu, medtem ko je Bojana Jovanović copy editor obiskala Yerevan Fashion Week v Armeniji. V Parizu so tako ali tako že bili vsi, kajne? Zakaj torej ne bi odšli tja, kamor ljudje ne hodijo peš.

Razlog mojega obiska Kitajske, natančneje Nanjinga, nekdanje prestolnice več dinastij in držav skozi tisočletja (dokler mu naziva ni prevzel Peking), je bil obisk ponovno odprtega muzeja Deji Art Museum. Kultura je vedno dober razlog za pot na Kitajsko, sem si mislila, pa tudi dejstvo, da bom videla mesto, ki je v času slovite dinastije Ming (14. in 15. stoletje) postalo središče celotne Kitajske, in ki ima danes med svojimi arhitekturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi mestno obzidje iz časa dinastije Ming ter slovi kot pomembno kulturno središče z mnogimi muzeji, galerijami in izobraževalnimi institucijami, se je zdelo vznemirljivo. Hkrati panorama nebotičnikov, ki rastejo skoraj čez noč, spominja, da Kitajska še vedno neustavljivo koraka naprej – država neverjetnega razvoja in inovacij.

Deji Art Museum je bil odprt leta 2017 v osmem nadstropju največjega in najhitreje rastočega shopping centra na Kitajskem, Deji Plaza. To je bil vsekakor nov moment – muzej v shopping centru? Mogoče je in deluje. Kolikor sem se upirala tej ideji, saj sem mislila, da ljudje, ki gredo v shopping center, težko umaknejo pogled z izložb (in verjemite, izložbe na Kitajskem mejijo na majhne svetove domišljije), sem opazila, da se muzej že okoli 10. ure zjutraj, takoj ko se odpre, začne polniti z obiskovalci. Še posebej zdaj, ko je dve leti po inauguraciji ponovno odprta vodilna in stalna razstava Nothing Still About Still Lifes: Masterpieces from the World of Flowers Collection. In resnično je upravičila ime: ničesar nepremičnega ni v tihožitjih na slikarskem platnu. Z navezovanjem na okvir, razvit leta 2023 v sodelovanju z gostujočim kustosom Joachimom Pissarrom, je muzej v dveh letih akvizicij in raziskovanja poglobil naracijo, razstava pa zdaj obsega skupno 140 del, dodatno pridobljenih ali posodobljenih. Kot vodilna stalna razstava zbirke Deji Art Museuma, Nothing Still About Still Lifes združuje pomembna moderna in sodobna dela z motivi cvetja. Od impresionizma do danes, iz Kitajske in sveta, je razstava rezultat več kot desetletja raziskovanja in akvizicij z namenom oblikovanja referenčne, znanstveno utemeljene zbirke, posvečene umetnosti cvetja, mi pove art director muzeja Shen Boliang, sicer neodvisni kustos in pisec z diplomo muzejskih študij z New York University, medtem ko nas vodi skozi razstavo.

Takoj ob vstopu v muzej vas pričaka Pink Ballerina Jeffa Koonsa, skulptura, tako težka, da so morali pri projektiranju muzeja in proučevanju statike stavbe premakniti načrtovana vhodna vrata muzeja, izvem od kustosinje muzeja v sproščenem pogovoru med ogledom razstave. Poleg Koonsa pa razstava obsega umetniške dragulje, kot so Monet, Renoir, Cézanne, Munch, Picasso in Matisse; nato raziskuje sodobne umetnike, kot so Andy Warhol, Yayoi Kusama, David Hockney, Anselm Kiefer, že omenjeni Koons in Yoshitomo Nara; ter pionirske kitajske umetnike več generacij, med katerimi so Sanyu, Pan Yuliang, Wu Dayu, Wu Guanzhong, Zao Wou-Ki, Chu Teh-Chun, Chen Yifei in Zhang Xiaogang. Skoraj 50 najpomembnejših umetniških smeri je zajetih tukaj: impresionizem, postimpresionizem, kubizem, fovizem, ekspresionizem, dadaizem, nadrealizem, abstraktna umetnost, pop art in konceptualna umetnost, doda Boliang doživeto, medtem ko nas vodi skozi vse umetniške perspektive, posvečene – cvetju. In moram priznati, da me je cvetje in vsi njegovi izrazi spremljalo do konca mojega potovanja.

Courtesy of Deji Art Museum

Še en zanimiv podatek o muzeju je, da neguje koncept midnight muzeja in to 365 dni v letu. Torej sta dostopnost in razpoložljivost tukaj na seznamu art prioritet, pa tudi želja, da dvignejo izkušnjo na novo raven. Pred polnočjo v muzej? Zveni kot nekaj, kar sem želela preizkusiti, in tudi sem. Življenje shopping centra je takrat že precej tišje, ljudje, ki jih srečate, pa bodo tisti, ki si želijo pozno-nočnega odmerka umetnosti. Zanimivo, kajne?, mi pove ravnateljica muzeja, karizmatična Ai Lin, in nadaljuje razlagati, da, opogumljena z lastnimi izkušnjami, podpira daljši nočni delovni čas institucij, kot so muzeji. Na potovanjih se mi pogosto zgodi, da nimam veliko časa, sem v naglici, imam morda le nekaj ur in kot obiskovalka muzejev moram veliko načrtovati; delovni čas, ali je ponedeljek ali torek, ko je muzej zaprt, in podobno. Tukaj smo želeli spremeniti izkušnjo obiska muzeja, tukaj si lahko vzamete ves čas sveta in si v miru ogledate razstavo, in to takrat, ko ni gneče. To je nov pristop, za katerega upamo, da bo zaživel in spremenil percepcijo ljudi glede obiska muzejev.

Ai Lin se je tik pred najinim pogovorom vrnila iz Uzbekistana z UNESCO konference, kjer je sodelovala na panelu Vloga umetne inteligencije (AI) v muzejih. Namreč, kot dodatni del Deji Art Museum je postavljena digitalna imerzivna razstava An Era in Jinling, v sklopu katere se skozi gigantski zid-zaslon potopite v življenje Nanjinga izpred nekaj sto let. Smo pionirji interaktivnega modela razstave “character-into-painting” z real-time sledenjem, ki obiskovalcem omogoča, da stopijo v sliko in začnejo imerzivno potovanje tisoč let v preteklost, da bi se ponovno povezali s starodavno kitajsko civilizacijo, mi pove Ai Lin, medtem ko na steni takoj ob glavnem vhodu opazim postavljeno delo najbolj znanega AI umetnika na svetu, Refika Anadola. Zdaj sem uradno stopila v deželo čudes!

Courtesy of Deji Art Museum

In tako me ena imerzivna izkušnja povabila v drugo in nato v tretjo, moč zaslona, da vas potegne v gibljive slike, pa je bila osupljiva. In kot zaključni sloj celotne te zgodbe se navezuje razstava Beeple: Tales from a Synthetic Future, prva samostojna razstava v Aziji ameriškega digitalnega umetnika Beeplea, enega najbolj znanih avtorjev na področju NFT-umetnosti in generativne digitalne umetnosti. Deji Art Museum je že prej pridobil njegovo skulpturo S.2122 (2023), eno prvih Beepleovih akvizicij v azijski instituciji, s čimer se je začelo partnerstvo med avtorjem in muzejem. Beepleova umetnost raziskuje odnos tehnologije, družbe in umetnosti, teme, kot so umetna inteligenca, virtualna resničnost, naša fizična in digitalna identiteta ter načini, kako tehnologija spreminja zaznavanje realnosti in same umetnosti. Razstava v Deji Art Museumu tako kitajski in mednarodni publiki omogoča, da Beepleovo delo doživi v kontekstu institucionalne umetnosti, kar je pomemben pokazatelj širšega globalnega trenda: digitalna umetnost vse bolj vstopa v muzejske prostore in postaja del sodobne umetnostne zgodovine.

Courtesy of Deji Art Museum

Tako sem svoje polnočno doživetje obiska muzeja začela skozi vizualno tišji impresionizem, kubizem in vse ostale nepremične slikarske formate, in končala s potapljanjem v vse gibljive piksle digitalne umetnosti. Ravno to imerzivno doživetje je bilo posebno, vseprisotno (ne pozabimo, da sem bila v shopping centru!) in dokaz, kako se stvari, tukaj na drugem koncu sveta, premikajo v povsem novo smer. Poleg tega mi je Ai Lin razkrila, da si v Nanjingu želijo razviti art turizem, kar mislim, da ni daleč od resnice (tudi sam muzej se nahaja  na “ulici muzejev”). Tako da, če že greste v shopping, skočite tudi v muzej – koncept mi je bil všeč.