Znaki, da je nekdo, ki vam je blizu, v (potencialno) nasilnem razmerju

Pred približno desetimi leti je bila prijateljica v zvezi s fantom, zaradi katerega je, milo rečeno, popolnoma “izgubila glavo”. Šarmanten, visok, nasmejan, sproščen, nekoliko a la Robert Pattinson look. Na prvi pogled se mi je zdel povsem logična izbira. Ko so tedni minevali in so naša srečanja postajala pogostejša, sem šele takrat začela opažati njegovo nihanje razpoloženja, impulzivne reakcije in odmerek narcizma, za katerega se nisem mogla odločiti, ali se mi zdi zdrav in celo privlačen ali pa pravzaprav zaskrbljujoč. Žal sem to pripisala temu prvemu.

Povezano: Nasilje nad ženskami v regiji je alarmantno. Kaj storiti, ko ste mu priča

Nekaj ​​mesecev kasneje sem prejela sporočilo od iste prijateljice s sliko njenega modrice pod očesom, modrice na obrazu in telesu ter informacijo, da je bila na policijski postaji, vendar ne ve, kako naprej. “Ne vem, zakaj sem ga tako izzvala”, “…vrgel me je na tla in me vlekel za lase, bila sem prestrašena…”, “Počutila sem se popolnoma nemočno, nisem ga mogla pomiriti, ne razumem, od kod je to prišlo ali zakaj”… In podobni stavki so mi še tedne zatem odmevali v ušesih. A pri večini je šlo za isto – šok in nejevero, da ji je oseba, ki jo je tako zelo ljubila, pripravljena povzročiti bolečino, trpljenje in zlo.

Znaki, da je vaš partner potencialno nasilen

“Nasilen moški je lahko zelo spreten pri izražanju intenzivne ljubezni na začetku razmerja, kar je zanka, v katero se zlahka ujame. Ni nujno, da namerava poškodovati ali zlorabiti svojo partnerko, vendar je njegova ideja o odnosu takšna, da bi ženska morala izpolniti vsa njegova pričakovanja in potrebe. Da bi to dosegel, ji vsiljuje nadzor in uporablja prisilo,” mi pojasnjuje psihologinja Tanja Ignjatović iz Avtonomnega ženskega centra. Dodaja, da večina storilcev kaže “opozorilne znake”, še preden se zloraba odkrito pojavi. V nadaljevanju so nekateri izmed njih.

• Ko njihov partner nespoštljivo govori o svoji bivši partnerici (ali vseh ženskah), se opisuje kot žrtev ali prizna, da je zlorabil svojo bivšo partnerico, vendar to upravičuje z okoliščinami.
• Če ne spoštuje svoje partnerice, jo ponižuje ali se ji posmehuje, bodisi v javnosti bodisi zasebno, so to plodna tla za zlorabo.
• Prav tako je opozorilno, ko idealizira in poveličuje svojo partnerko (ne vidi nje, ampak svojo predstavo o idealni ženski), saj lahko postane krut, če ne izpolnjuje njegovih pričakovanj.
• Pogosto prehitro opredeli razmerje kot resno, prehitro načrtuje skupno prihodnost, poroko in otroke, kar lahko kaže na željo po uvedbi nadzora.
• Imajo močno potrebo po nadzoru nad svojimi partnericami. Sprva to počnejo subtilno. Nadzor je predstavljen kot ljubezen, predanost in potreba, da sta partnerja ves čas skupaj. Pogosto se začne z videzom in časom, nato se razširi na dejavnosti in odnose ter postopoma prevzame vse vidike njenega življenja.
• Ljubosumje je eden najzanesljivejših znakov, da bo v prihodnosti v razmerju prišlo do nasilja. Težava je v tem, da se to sprva predstavi kot ljubezen, zato ženske le redko prepoznajo potrebo po posedovanju.
• Izolacija od bližnjih ljudi – družinskih članov, prijateljic, sodelavk – gre z roko v roki z nadzorovanjem vedenja in ima več funkcij: usmerjanje k edinemu “možnemu” odnosu (s partnerjem), preprečevanje “preizkusa resničnosti” (preverjanje tega, kar ji je povedano), prekinitev čustvene podpore in vira zanesljivih informacij.

Drugi opozorilni znaki lahko vključujejo neprevzemanje odgovornosti (krivde), egocentričnost, dvojna merila za lastno in partneričino vedenje, nespoštovanje njenih želja in občutkov glede spolnih odnosov, izkrivljanje njenih besed in spravljanje v norost, ustrahovanje, ko je jezen, grožnje in izsiljevanje, če ga zapusti, ter uživanje alkohola in drog. Fizično nasilje, ki ga je najlažje prepoznati, ni nujno prisotno; lahko se zgodi le enkrat ali pa obstaja kot grožnja oziroma opomnik na to, kako se je zgodilo njegovi bivši partnerici ali kakšni drugi ženski, vendar je lahko dovolj, da povzroči ohromljajoč strah.

Katera vprašanja zastaviti, če sumite, da je nekdo žrtev nasilja?

Psihologinja Ignjatović poudarja, da je pomembno postavljati odprta vprašanja, saj ta ne predpostavljajo odgovorov in puščajo prostor, da se ženska sama odloči, ali želi govoriti in s svojimi besedami opisati, kaj se ji dogaja, kaj misli in čuti. “Mora imeti nadzor nad pogovorom, ker ji je bil nadzor že odvzet. Lahko začnete s tem, kar opažate, in ponudite pogovor o tem, kaj se dogaja v odnosu. Zelo pomembno je, da ji date čas, da pripoveduje o dogodkih, o katerih ni lahko govoriti in da njene tišine ne zapolnite s svojimi zgodbami. Pomembno je pozorno poslušati, ne komentirati, ne ocenjevati, ne obsojati in ne dajati nasvetov. Prepoznati je treba čustvo – tesnobo, zmedenost, strah, krivdo – in ji dovoliti, da o tem spregovori. Jasno ji je treba povedati ‘Razumem te’, ‘Podpiram te’, ‘Sem na tvoji strani’, ‘Obstaja izhod’, hkrati pa ji morate pustiti možnost, da sama ustvari rešitev. Koristno je, če ji posredujete telefonsko številko ženske organizacije, ki jo lahko anonimno pokliče, se zaupno pogovori, preveri svoje sume in naredi varen načrt za prekinitev razmerja.

Kako se lahko pogovorimo s prijateljicami, ki doživljajo nasilje, in jim ponudimo resnično podporo?

Če ste opazili nekatere izmed znakov nasilja ali sumite na (potencialno) nasilnega partnerja, pridemo do enako zahtevnega dela. Kako pristopiti k prijateljici, kako se z njo pogovoriti? Ni lahko govoriti z žensko, ki svojega partnerja ne vidi kot nasilneža, niti sebe kot žrtev, ki ne opazi znakov, da odnos ni enakopraven in ne temelji na medsebojnem spoštovanju, čeprav je to drugim morda povsem jasno. Kot mi je povedala psihologinja Ignjatović, se pogosto zgodi, da opozarjanje na neprimerno vedenje partnerja pri ženski, ki tega ne interpretira na tak način, ustvari vtis, da so prijatelji ali sorodniki ljubosumni na njeno “srečo”.

“Dokler je zaljubljena, dokler ljubi svojega partnerja, bo sprejemala njegove prošnje in razlage, spreminjala svoje vedenje, da bi ohranila zvezo. Tudi ko prepozna neprimerno vedenje, ponavadi verjame, da gre le za incident, ga opravičuje, se prepriča, da lahko odide, če se bo stanje poslabšalo. Ampak to je nevarna past. Dlje ko ostaja v razmerju, težje je iz njega priti ven.”

Psihologinja pojasnjuje, da prijateljice, ki opazijo opozorilne znake, potrebujejo naslednje:

• jasno izraziti zaskrbljenost
• navesti specifična vedenja, kaj je narobe in zakaj, brez da bi napadale njega ali razmerje
• če sprejme pogovor, jo podprite, da partnerju postavi jasne meje, saj bi s tem njegov nadzor, osamitev in nasilno vedenje postali bolj vidni.
• biti previden – nasveti in “že pripravljene rešitve” ne pomagajo, spoznanja in odločitve pa morajo biti njene lastne
• nedvoumno podpreti svojo prijateljico, njene vrednote, dostojanstvo, samozavest, moč – vse, kar nasilnež napada in spodkopava
• ji povedati, da ni kriva za njegovo vedenje in zlorabo
• ne prekiniti prijateljstva, se ne jeziti, ne glede na to, kaj počne nasilnež, da bi jo obrnil proti prijateljem ali družini
• ji jasno sporočiti, da so tam zanjo, da so ji “vrata odprta”, ponuditi podporo in praktično pomoč, če se odloči za odhod