"Costume Art" je prva razstava v novih galerijah Costume Instituta v muzeju Metropolitan

Moda prihaja iz kleti v muzeju umetnosti Metropolitan. Danes najavljena razstava “Costume Art”, ki je načrtovana za pomlad 2026 v Costume Institutu, bo označila otvoritev skoraj 1100 kvadratnih metrov velikih Condé M. Nast galerij, ki se nahajajo poleg velike dvorane muzeja. “To je velik trenutek za Costume Institut,” je dejal kustos Andrew Bolton. “To bo prelomno za naš oddelek, a verjamem, da bo prelomno tudi za samo modo – dejstvo, da muzej, kot je Metropolitanski muzej, daje modi osrednje mesto, je izjemno pomembno.”

Da bi obeležil ta pomemben trenutek, je Bolton zasnoval razstavo, ki poudarja “osrednjo vlogo oblečenega telesa v obsežni muzejski zbirki” in povezuje slike, skulpture in druge predmete, ki zajemajo 5000 let umetnosti, predstavljene v Metu, z zgodovinskimi in sodobnimi oblačili iz Costume Instituta.

Povezano: Prvi pogled na “Speče lepotice” – Met Gala razstava budi nepričakovane čute

Akt: Adam in Eva, Albrecht Dürer (Nemčija, 1471–1528), 1504; Fletcher Fund, 1919. (19.73.1). Foto © The Metropolitan Museum of Art

“Kar povezuje vsak kuratorski oddelek in vsako galerijo v muzeju, je moda oziroma oblečeno telo,” pravi Bolton. “To je rdeča nit, ki se prepleta skozi celoten muzej, kar je bila tudi prvotna ideja za razstavo. Čeprav nas pogosto dojemajo kot ‘zanemarjen oddelek’, je oblečeno telo pravzaprav v središču vsake galerije. Celo akt ni nikoli popolnoma gol; vedno nosi kulturne vrednote in ideje.”

Razkorak med umetnostjo in modo ostaja kljub razstavam Costume Instituta, kot je Heavenly Bodies: Fashion and the Catholic Imagination, ki je z 1,66 milijona obiskovalcev postala najbolj obiskana razstava v zgodovini Metropolitanskega muzeja. Bolton meni, da hierarhija obstaja prav zaradi povezave med oblačili in telesom. “Sprejemanje mode kot umetniške oblike se je dejansko zgodilo v skladu s pravili umetnosti,” pojasnjuje. “Temelji na negaciji, na odrekanju telesa in na dejstvu, da estetika zahteva odmaknjen in distanciran način opazovanja.”

Obleka “Pregnancy”, Georgina Godley (Velika Britanija, rojena leta 1955), jesen/zima 1986–87, Purchase, Anthony Gould Fund, 2025. Photo: Anna-Marie Kellen © The Metropolitan Museum of Art

Bolton priznava, da so razstave Inštituta za kostume tradicionalno poudarjale vizualno privlačnost oblačil, pri čemer so modeli izginili za ali pod oblačili. Njegova drzna ideja za razstavo “Costume Art” je poudariti pomen telesa oziroma “nerazdružljivo povezavo med našimi telesi in oblačili, ki jih nosimo”. Moda, kot pravi, ima pravzaprav “prednost pred umetnostjo, ker se nanaša na našo dejansko, telesno izkušnjo”.

Razstavo je organiziral okoli vrste tematskih tipov telesa, ki jih je v grobem razdelil v tri kategorije. To vključuje telesa, ki so v umetnosti vseprisotna, kot sta klasično telo in akti; telesa, ki so pogosto spregledana, kot so telesa starejših in nosečnic; in spet druga, ki so univerzalna, kot je anatomsko telo. Boltonov pristop k telesu je bistveno širši od tistega, kar pogosto promovira modna industrija, z modeli izjemno suhih postav in omejenim razponom velikosti. “Cilj je bil ponovno vključiti telo v razprave o umetnosti in modi ter ga sprejeti, ne pa ga odstraniti, da bi dvignili modo na raven umetnosti,” pojasnjuje.

Razstavo sta namreč zasnovala Miriam Peterson in Nathan Rich iz brooklynskega studia Peterson Rich Office tako, da je moda v ospredju. V prostoru galerije Condé M. Nast z visokim stropom (obstaja tudi prostor z nižjim stropom) bodo oblačila razstavljena na lutkah, postavljenih na dva metra visoke podstavke, v katere bodo vgrajena tudi umetniška dela. “Ko vstopite, se vaš pogled takoj dvigne in prva stvar, ki jo opazite, je moda,” pravi Bolton.

Najeli so umetnico Samar Hejazi, da bi za modele na razstavi ustvarila zrcalne glave. “Vedno sem želela premostiti vrzel med gledalcem in modelom,” začne Bolton. Z modelom, katerega obraz je ogledalo, gledate sebe. “Del tega je razmišljanje o resnični izkušnji telesa, ki ga gledate, pa tudi razmislek o lastni izkušnji – da bi spodbudili empatijo in sočutje.” Muzej gre še korak dlje in bo razstavil oblačila tudi na pravih telesih. “Ko se boste premikali po razstavi, bo ta izzvala konvencionalne norme in hkrati ponudila bolj raznolike predstavitve lepote.”

Riccardo Tisci (Italija, rojen leta 1974) za modno hišo Givenchy (Francija, zasnovana 1952), jesen/zima 2010–11, visoka moda. Courtesy of Givenchy. Photo © The Metropolitan Museum of Art

“Costume Art” je Boltonova prva razstava brez podnaslova. Preprostost naslova podpira njen cilj: modo je vsekakor treba obravnavati na isti ravni kot umetnost. “O tem sem zelo, zelo skrbno razmišljal,” pravi Bolton. Še pred dvema tednoma je imela razstava dvopičje in podnaslov. “Ko pa smo ju odstranili, je bilo, kot da bi slekli steznik,” se smeji. “Mislil sem, da je točno to, kar bi morala biti. Je drzna, močna, je izjava o nameri.” Cilj, dodaja, “ni ustvariti nove hierarhije. Gre za razgradnjo te hierarhije in osredotočanje na enakost – enakost umetniških del in enakost teles.”

Razstava “Costume Art”, ki sta jo omogočila Jeff in Lauren Bezos, z dodatnim financiranjem Saint Laurenta in Condé Nasta, bo odprta od 10. maja 2026 do 10. januarja 2027, po Met Gali 4. maja 2026, ki Costume Institutu zagotavlja glavni vir financiranja vseh dejavnosti.

Naslovna fotografija: Kolaž: obleka “Delphos”, Fortuny, Adèle Henriette Elisabeth Nigrin Fortuny in Mariano Fortuny y Madrazo, 1920-ih. Darilo Frances J. Kiernan, 2005. (2005.328); terakoten kip Nike, poosebitev zmage, pozno 5. stoletje pr. n. št. Rogers Fund, 1907. (07.286.23). Umetniško delo Julie Wolfe.

Vogue.com