Sonja je nova galerija, kavarna in trgovina na očarljivem, slikovitem otoku

Predstavljajte si scenarij, ko se zjutraj zbudite in se vam nikamor ne mudi. (Dandanes skoraj nepredstavljivo.) Razmišljaš, kje bi spila svojo prvo jutranjo kavo, in že s ceste vidiš, ali je morje razburkano, ali piha veter, kako diši zrak in ali bo na nebu posijalo sonce. Tako nekako si predstavljam svoje življenje na otoku, morda kdaj v prihodnosti. Tudi če bi imela na tem otoku galerijo, kavarno, trgovino in knjigarno v enem, bi bil place to be!

Spoiler alert – dejansko obstaja! Na severni konici otoka Bornholm, v majhnem obalnem mestu Allinge na Danskem. Tam je nedavno odprta Galleri Sonja – nova kavarna, trgovina in galerija, ki jo je oblikoval vpliv “ostre obale otoka in globoko zakoreninjenih obrtniških tradicij”. Že s tem opisom lahko rečem: Všeč mi je!

Courtesy of Norm Architects

Birgit Lyngbye Pedersen in Jimmy Olesen sta se v ta očarljivo vetrovni severni danski otok zaljubila po naključju. Med lockdownom so ga pogosteje obiskovali in nato odkrili ves mir in lepoto, ki jo njegova pokrajina prinaša v njihova življenja. Sčasoma so postali lastniki počitniške hiše na Bornholmu in pred kratkim odprli Sonjo. Morda se sprašujete, od kod izvira ime?

Courtesy of Norm Architects

Birgit je postala vodja projekta načrtovanega muzeja Sonje Ferlov Mancobe, znane danske kiparke, ki ga bo na Bornholmu zgradil svetovno znani arhitekt Tadao Ando. Zanjo je bil pogled slavnega Japonca na ta danski otok klic prebujenja; Bornholm je odkrila skozi njegove oči, skozi “posebno svetlobo”, ki vlada tu in tam “, in skozi spokojnost, ki jo ta pokrajina oživi, ​​ko ji znaš prisluhniti. V čast velikim stvarem, ki še prihajajo na ta otok (do katerega je mogoče priti z ladjo ali letalom), sta Birgit in Jimmy odprla Sonjo in projekt zaupala vizionarjem pri Norm Architects. “Projekt se je rodil iz skupne ambicije: ustvariti okolje, ki slavi preprostost, taktilnost in tiho lepoto naravnih materialov,” so arhitekti povedali na začetku in poudarili, da je bila vsaka podrobnost v Galleri Sonja zasnovana z namenom. “Interier se razvija kot kompozicija subtilnih kontrastov: svetlobe in sence, gladke in teksturirane, prefinjene in surove. Nežni odtenki peska, pepela in kamna odražajo zunanjo pokrajino – granitne pečine, morsko travo in belo severno svetlobo, ki se pretaka skozi okna. Ko dan napreduje, svetloba počasi prehaja čez površine hrasta, lana in papirja ter razkriva tiho poezijo v njihovih teksturah. Ta taktilna iskrenost tvori jedro projekta.”

Vse je bilo premišljeno. Globoko, počasi, kot na začetku zgodbe – kot da se nikomur nikamor ne mudi. Takole so običajno videti interierji in projekti tega znanega danskega studia. Pohištvo in oprema sta izdelana po meri, kar ustvarja brezhibno povezavo med arhitekturo in obrtjo. Kiparski stoli, klopi in mize združujejo tradicionalne tesarske tehnike s skandinavsko arhitekturno zadržanostjo; njihove oblike so preproste, a izrazne, zasnovane tako, da ne prevladujejo v prostoru, temveč podpirajo dejavnosti in srečanja, ki se v njem odvijajo. Mize in stole je mogoče premakniti, da se prilagodijo intimnim druženjem ali večjim dogodkom.

Courtesy of Norm Architects

“Filozofija, ki stoji za oblikovanjem Galleri Sonje, uteleša soft minimalism, osrednje načelo našega dela pri Norm Architects, kjer se japonska preprostost sreča s skandinavsko funkcionalnostjo, subtilnost pa postane oblika bogastva,” poudarjajo arhitekti in zelo mi je všeč, kako pojasnjujejo svoj pogled na minimalizem. “Tukaj minimalizem ni estetika odsotnosti, temveč bistva; način, kako materiali, svetloba in oblika spregovorijo s tiho gotovostjo.”

Courtesy of Norm Architects

Po celotni kavarni in galeriji skrbno izbrani detajli bogatijo senzorično izkušnjo. Keramika, ročno izdelana posebej za ta prostor, spremlja vsakodnevne rituale – tihi opomin na to, kako se oblikovanje in obrt prepletata v vsakdanjem življenju. Razstavljena skupaj z deli lokalnih umetnikov in japonskih mojstrov postanejo del širše zgodbe o povezanosti, potrpežljivosti in prisotnosti. “Povezava med Japonsko in Bornholmom tvori konceptualno nit, ki se razteza skozi ves prostor. Čeprav sta geografsko oddaljena, imata ta dva otoka globoko povezavo; oba oblikuje osamljenost, opredeljuje obrt in ju ohranja trajno spoštovanje do narave in časa.”

Zunaj intimen vrt, obdan s starimi sadnimi drevesi in nežnimi zvoki morja, postane naravni podaljšek interierja. Kraj za oddih, klepet ali preprosto samostojno bivanje. Vzdušje je hkrati domače in brezčasno, kot da bi prostor vedno pripadal svoji okolici, poudarjajo arhitekti in še enkrat poudarjajo, da v času, ki ga zaznamujeta hitrost in ekscesnost, galerija predstavlja redko ponudbo. To je povabilo, da upočasnimo, opazujemo in se ponovno povežemo s taktilnim svetom okoli nas. Spominja nas, da se lepota skriva v najpreprostejših gestah: toplini lesa pod roko, zvoku rahlega dežja na oknu, tihi družbi skrbno izdelanih predmetov.

Razmišljam o tem, kako bi moral poimenovati to besedilo: Kako so mi Danci dali še eno lekcijo oblikovanja. Drugič.