Filmi, ki me opomnijo, da uživam v svojem samskem življenju

Tako dolgo že živim sama, da sem pred kratkim začela rezervirati ločeno hotelsko sobo, tudi ko grem na počitnice s prijatelji ali družinskimi člani. Vem, da je osamljenost nesramno nalezljiva – preveč praznega prostora vas nenadoma začne božati (še posebej, če ste klavstrofobični) in vam zašepeta vse te nežne besede; postane slajše, da počnete vse po svoje, se razprostrete na vsak kvadratni meter in neomejeno dihate. Samo še pes nama manjka, mi sarkastično pove moja najboljša prijateljica. Da smo si na jasnem, samote ne bi smeli idealizirati, ker lahko zlahka zdrsne v osamljenost: prirojena potreba po bližini in ljubezni je nenasitna in ne bi je smeli zatreti. Po drugi strani pa je lahko najdragocenejši čas, da se posvetimo svojim sanjam, interesom in ciljem, oblikujemo svoj življenjski slog po lastnih pravilih in postanemo tisto, kar smo si vedno želeli. Osredotočeno in nemoteno (kar še posebej pomeni tistim, ki se fatalistično zaljubimo).

Praznični čas je pred nami in zelo dobro vemo, da je v središču večine feel good filmov dobro znano sporočilo, da je romantično razmerje končni cilj in ključ do sreče. Toda kje so filmi, zaradi katerih se počutimo dobro, ker smo samski – tisti, ki nas opomnijo, da je neodvisnost lahko prav tako zabavna, osvobajajoča in izpolnjujoča? Prejšnji konec tedna sem si spet ogledala kultni The First Wives Club (1996) in sestavila seznam filmov za tiste noči, ko se odločimo, da ostanemo same doma.

The Women (1939)

Vse se začne z govoricami, spletkami in rivalstvom – toda The Women je veliko več kot to. Ženske se sprva opredeljujejo skozi prizmo moških v svojem življenju, zakonu in družbenem statusu, vendar kmalu odkrijejo, da resnična moč in sreča prihajata od znotraj, iz samozavesti in medsebojne podpore. Ko zgodba napreduje, film razkriva veliko več: resnična moč in samozavest prihajata od znotraj, iz sposobnosti žensk, da prepoznajo svojo vrednost, podpirajo druga drugo in presežejo lažne družbene norme. George Cukor je ustvaril revolucionarno komedijo-dramo za svoj čas: celotna zasedba je ženska (da, v kadru se ne pojavi moški), dialogi so duhoviti in premišljeni, kar daje temu filmu edinstven ton.

How to Marry a Millionaire (1953)

Na prvi pogled ta romantična komedija sledi trem mladim ženskam, ki si izmislijo načrt, kako pridobiti bogate možje, toda ko zgodba napreduje, postane jasno, da pravo odkritje ni v denarju, ampak v odkrivanju lastne vrednosti. Marilyn Monroe, Lauren Bacall in Betty Grable se odpravijo na potovanje glamurja, zabave in romantike, vendar s humorjem in situacijami, ki preizkušajo njihovo iznajdljivost. Film združuje šarm, modo in sanje 1950-ih z univerzalno temo samospoznanja, neodvisnosti in sposobnosti prepoznati, kaj želimo v življenju in ostati zveste temu.

The First Wives Club (1996)

Maščevanje je sladko, toda preobrazba je še slajša. Tri prijateljice – Goldie Hawn, Diane Keaton in Bette Midler – se ponovno srečajo na pogrebu skupne prijateljice in ugotovijo, da so jih vse možje zapustili zaradi mlajših žena. Združjo moči in ustanovijo First Wives Club, prostor, kjer se medsebojno podpirajo, načrtujejo drzne in duhovite maščevalne norčije, medtem ko počasi prevzemajo nadzor nad svojim življenjem. Skozi smeh, nepričakovana srečanja in skupne dogodivščine se njihovo prijateljstvo poglobi, medtem ko odkrivajo moč, samozavest in veselje v lastni svobodi. Namesto napovednika vam bom pustila svoj najljubši zadnji prizor.

Bridget Jones’ Diary (2001)

Bridget Jones ni popolna, kot tudi mi nismo in ravno zato jo imamo radi. Ko poskuša doseči vse, tako delo kot prijateljstva in odnose, se spotika, dela napake in se smeji lastnim negotovostim, dnevnik pa postane prostor, v katerega beleži svoje misli, načrte in majhne zmage. Bridget lovi ravnotežje med zahtevnim šefom, nepredvidljivimi prijatelji in zapletenimi ljubezenskimi situacijami ter odkrije, da življenje ni nujno popolno, da bi bilo vredno. Na koncu ni pomembno, s kom konča – Bridget se nauči, da biti samska ni problem, ki ga je treba rešiti, ampak priložnost, da se ljubi, sprejme in slavi z vsemi svojimi napakami in nepopolnostmi, s smehom, iskrenostjo in toplino, zaradi katere je nepozabna.

Legally Blonde (2001)

Kaj se zgodi, ko svet podcenjuje našo pamet samo zato, ker smo ženske, ki nosijo rožnate in visoke pete? Ta kultna komedija iz zgodnjih 2000-ih nam ni pustila le neštetih nepozabnih citatov iz pop kulture, temveč tudi sporočilo o samozavesti in premikanju svojih meja – na najbolj zabaven način. Ko se odpravi na študij prava na Harvardu, da bi pridobila svojega bivšega fanta, Elle odkrije svojo lastno moč, inteligenco in notranjo vrednost – in pri tem osvoji srca vseh okoli sebe. Film je prava poslastica za samski vikend večer z beauty masko in kozarcem prosecca.

Eat Pray Love (2010)

Po boleči ločitvi in izgubi smisla v vsakdanjem življenju se Elizabeth Gilbert (Julia Roberts) odloči, da se bo odpravila na pot samoodkrivanja (vse o čemer razmišljamo v tridesetih letih). V Rimu odkrije veselje v majhnih užitkih in hrani, ki hrani telo in dušo, v ašramu v Indiji se uči, kako najti notranji mir skozi meditacijo in disciplino, na Baliju pa sreča ljubezen in povezanost, ki jo krepi. Film prikazuje, da resnična sreča prihaja iz povezovanja s samim seboj in svetom okoli nas – in da lahko vsak od nas najde svojo pot.

Thelma & Louise (1991)

Kaj se zgodi, ko dve ženski rečeta “dovolj” in se odločita za pot, ki vodi stran od vsakodnevnih omejitev? Zgodba spremlja dve ženski, Thelmo in Louise, ki se odpravita na navidez neškodljivo vikend vožnjo, da bi pobegnili iz usedlin vsakdanjega življenja – in se kmalu znajdeta v vrsti nepredvidljivih in nevarnih situacij. Čeprav se vse začne z občutkom pasti in frustracije, film hitro preraste v osvobajajočo zgodbo o prijateljstvu, samoodkrivanju in uporu proti družbenim omejitvam. Feministična klasika Ridleyja Scotta kaže, da osvoboditev ni le pobeg iz sveta, ampak pogumna odločitev, da živite po lastnih pravilih.

How to Be Single (2016)

New York City je mesto neskončnih možnosti, življenje samske ženske pa je polno dogodivščin, napak in odkritij. Alice, Lucy, Meg in Robin najdejo različne načine za ljubezen, izgubo, smeh in učenje o sebi, medtem ko balansirajo romantiko, kariero, zabavo in občutek osebne neodvisnosti. Skozi humor, srčne trenutke in nepričakovane preobrate film pokaže, da samsko življenje ni problem, ki ga je treba “rešiti”, temveč življenjsko obdobje, v katerem človek raziskuje, uživa in najde lastno moč.

La La Land (2016)

Pod lučmi Los Angelesa poskušata Mia in Sebastian uskladiti svoje sanje z resničnostjo, medtem ko zaljubljenost in ambicija plešeta skupaj v popolno orkestrirani simfoniji barv, glasbe in čustev. Film prikazuje veselje in bolečino ustvarjanja, kako težko je slediti strasti, medtem ko svet zahteva kompromis, pa tudi lepoto trenutkov, ko se sanje in ljubezen srečajo. Damien Chazelle združuje glasbo, ples in kinematografsko magijo, da bi pokazal, kako samozavest, vztrajnost in pripravljenost tvegati oblikujejo življenje in umetnost ter nas pustijo z žalostjo, nasmehom in neizbrisnim občutkom nostalgije.

Frances Ha (2012)

Morda ni v feel good kategoriji, je pa film, s katerim se bo poistovetila vsaka samska ženska. Frances nenehno pleše skozi življenje – včasih nerodno, vendar vedno s polnim srcem. Ko se njena najboljša prijateljica Sophie odloči, da se bo odselila, se Frances sooči z občutkom izgube in negotovosti, pa tudi s priložnostjo, da odkrije, kdo je in kaj si v resnici želi. Skozi nerodna srečanja, improvizirane plesne vaje in majhne življenjske izzive se nauči, da rast izhaja iz sprejemanja lastnih nepopolnosti in poguma, da gre naprej. Črno-bela fotografija, introspektivni ton, jazz glasba – Noah Baumbach je uspel narediti majhno mojstrovino.

The Devil Wears Prada (2006)

Million girls would kill for this job. Kultni modni film, ki bo kmalu dobil svoje nadaljevanje (navdušeni smo že nad posnetki, ki smo jih videli na pariškem tednu mode), je bil okno v modni svet in navdih, nekoliko čudovit, malce neusmiljen in kot tak eden najbolj pristnih upodobitev dela v tej industriji. Z Anne Hathaway in Meryl Streep ostaja eden mojih najljubših guilty pleasure filmskih naslovov, ki mi dvignejo razpoloženje, pa tudi kot dober izgovor, da – tako kot Andy – na žalost nimam časa za vzdrževanje dolgoročnih odnosov.