To 30-dnevno pravilo, ki ga zagovarjajo minimalisti, vam bo olajšalo življenje

Manj je več, je moj najljubši rek. Ponavljam si ga večkrat na dan za različne situacije; od tega, kaj obleči, kakšno kozmetiko uporabiti, do tega, kako reševati vsakodnevne konflikte, a tega ne izvajam toliko, kot bi si želela. Pa vendar sem že dolgo prepričana, da je minimalistična rutina v vseh različicah našega življenja eden najboljših načinov, kako si psihično pomagati in postajati iz dneva v dan bolj zadovoljni in umirjeni. Da, sproščanje napetosti s čim večjim poenostavljanjem koristi našemu duševnemu zdravju. Psihološko gledano se minimalizem nanaša na željo po poenostavitvi našega življenjskega sloga. S čustvenega vidika gre za poskus soočanja z občutki, kakršni so, torej za sprejemanje. Tudi na kognitivni ravni poskus sprostitve odvečnih informacij in podatkov, ki smo jim nenehno izpostavljeni, pomaga pri težnji po osredotočenosti na sedanji trenutek., pravi psihologinja Laura Palomares, ki podpira idejo minimalizma.

Gre za to, da sem morala, da sem prešla s teorije v prakso in svojo željo (vsaj delno) uresničila, pogledati Netflixov dokumentarec z naslovom The Minimalists: Less Is Now. V njem sem izvedela več o pravilu 30 dni, ki ga zagovarjajo in učijo protagonisti dokumentarca.

Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus sta prijatelja, ki sta ustanovila blog The Minimalists (trenutno ga berem pred spanjem) in sta zagovornika minimalističnega načina življenja, kot življenjske filozofije. Ena izmed idej, ki jo izvajajo in jo dejansko želijo razširiti z izobraževalnim namenom med vse, ki pokažejo zanimanje, je 30-dnevna minimalistična igra. Na prvi pogled se zdi zelo preprosto, vendar jo je treba skozi prakso dosledno izvajati. Sestoji iz tega, da se vsak dan rešite vsaj ene stvari, a ko se število dni povečuje, se povečuje tudi število stvari, ki se jih je treba rešiti. Prvi dan ena stvar, drugi dan dve stvari, tretji dan tri in tako naprej, dokler ne dosežete 30. Pravzaprav priporočajo, da ta izziv delimo s prijateljem ali družinskim članom, za dodatno motivacijo. Svetujejo pa, da ga opravljamo ob istem času in vedno pred polnočjo.

Sprva je to lahka igra, saj lahko vsak izloči nekaj predmetov, kajne? Toda v drugem tednu postane veliko bolj zahtevno, ko se morate lotiti več kot ducat predmetov na dan. “Ko se 30-dnevni rok bliža koncu, postaja težje.”«, pravijo avtorji. Sam Joshua Fields je, preden se je lotil te igre, začel z izzivom reševanja se (donacije, podarjanja, recikliranja) ene stvari na dan. Na koncu sem se znebil veliko več stvari, kot sem pričakoval. V osmih mesecih sem se znebil več kot 90% stvari in zdaj imam samo stvari, ki mi resnično nekaj prinašajo, stvari, ki imajo funkcijo ali me veselijo,, pove. Čeprav še nisem končal z izzivom, se mi ni težko vsak dan znebiti nekaj stvari. Pa ne mislim samo na materialne predmete, saj sem nekaj dni porabil tudi za brisanje ostankov iz telefona v obliki datotek in slik. In spoznal sem, da mi ta proces pospravljanja in čiščenja omogoča, da uveljavljam zavedanje materialnega presežka..

Preveč stvari nam povzroča stres (in to veliko stresa).

Dokumentarec izpostavlja dejstva, kot je na primer, da se v ameriški hiši letno nabere povprečno 300.000 predmetov ali da se za čevlje, nakit in oblačila letno porabi več denarja, kot za visokošolsko izobraževanje. Ves ta materialni presežek pa večinoma sestavljajo predmeti, ki se skoraj ne uporabljajo. Še en izmed protagonistov gibanja, Ryan Nicodemus, je izvedel lasten eksperiment tako, da je vse svoje imetje shranil v škatle, kot da bi šlo za selitev. Ugotovil je, da 80 % teh stvari nikoli ni rabil razpakirati, ker jih ni uporabljal. Vse te prednosti je potrdil psiholog José Elias, ko smo se z njim pogovarjali o materialnem minimalizmu: Minimalizem nas vodi do tega, da imamo malo stvari in da v njih uživamo, ker so nujne. To, da imamo naokoli veliko stvari, prinaša samo skrbi in dvome, ali jih bomo lahko obdržali. Pomembno je, da čim bolj uživate v času, ki si ga vzamete zase, zaželeno je celo, da uživate eno ali dve uri na dan in ne delate ničesar.

Manj stvari pomeni manj razlogov za osredotočanje na tisto, kar je pomembno.

Spoznal sem, da če bi poenostavil svoje življenje, bi imel več časa za svoje zdravje, svoje odnose, svojo ustvarjalnost, svoje finance … in lahko bi drugim pomagal na bolj smiseln način. Prednosti minimalizma sem spoznal veliko preden sem pospravil svojo omaro, pravi Joshua Fields na enem mestu v dokumentarcu. Čeprav se ta stavek morda sliši kot kliše, je vse prej kot. Po večdnevnem poskušanju zmanjšati materialno obremenitev v sobi in omarah, sem hitro občutila psihično olajšanje, predvsem pa sem pomislila, da je treba razvrednotiti materialno in najti prostor za pomembne nematerialne trenutke v dnevu. Danes svoje čustveno počutje velikokrat pokopljemo z odvečnimi gospodinjskimi opravili in materialnimi stvarmi. Še več, če upoštevamo, da več ko imamo, več si želimo. In čeprav se ta izraz morda zdi priljubljen pregovor (kar tudi je), je resničnost taka, da tako delujejo naši možgani. Ko dobimo vse, kar si želimo, ugotovimo, da smo se zmotili, ko smo predvidevali, kako srečni bomo, saj možgani te stvari normalizirajo. Po kratkem času rečeš: ‘V redu, to je vse lepo in prav, zdaj pa imam nove želje.’ In tisto, kar je bil za vas strop, postane tla drugega nadstropja z drugim stropom, ki ga morate doseči, pravi TK Coleman, direktor Fundacije za ekonomsko izobraževanje, na drugi točki. Brez dvoma mi 53 minut gledanja Netflixa še nikoli ni prineslo toliko dobrega.

Vogue.co.uk