Jane Goodall je za Vogue delila pomembna razmišljanja o naravi in ​​trajnostni modi

V sredo, 1. oktobra, je Dr Jane Goodall preminula naravne smrti v 91. letu starosti. Teden dni pred smrtjo je slovita zoologinja in primatologinja za Vogue Business govorila o pomenu empatije, o tem, kaj se ljudje lahko naučimo od živali, katerim je posvetila življenje, in o tem, kako bi želela biti zapomnjena.

Julija 1960 je Goodall pri 26 letih odpotovala v današnji Gombe Stream National Park v Tanzaniji, da bi v divjini proučevala šimpanze. Njena odkritja – da šimpanzi uporabljajo orodje, da imajo osebnosti in da čutijo čustva kot ljudje – so spremenila način, kako gledamo na živalsko kraljestvo. V drugi polovici svojega življenja se je Goodall posvetila skoraj neprestanemu potovanju, širjenju sporočila upanja, zbiranju sredstev za zaščito šimpanzov in spodbujanju nove generacije znanstvenikov.

To poslanstvo jo je pripeljalo iz cone udobja. Lani je predstavila kolekcijo nakita v sodelovanju s strokovnjaki za laboratorijsko vzgojene diamante Brilliant Earth, sodelovanje pa se je pred kratkim obnovilo. Maja se je pojavila v epizodi podkasta Call Her Daddy z Alex Cooper, znanega predvsem po pogovorih o seksu in odnosih, ne o znanosti. Še prejšnji teden pa je sodelovala v klepetu ob kaminu z newyorško modno oblikovalko Diane von Furstenberg med New York Climate Weekom.

Goodall je bila popolnoma predana zagotavljanju svoje zapuščine, saj je uporabila vsako orodje, ki ji je bilo na voljo, da bi zbrala sredstva za nadaljevanje dela Jane Goodall Institute in za zaščito šimpanzov v daljni prihodnosti. Njeno drugo sodelovanje z Brilliant Earth je bil primer tega. Kolekcija vključuje reciklirano zlato in laboratorijsko vzgojene diamante, izdelane iz ogljikovega dioksida, zajetega iz atmosfere. V njej je tudi medaljon z vgravirano golobico in oljčno vejico, simbolom njene življenjske predanosti miru, ter zapestnica, oblikovana kot list banane – enega od “orodij”, za katere je odkrila, da jih uporabljajo šimpanzi. “Vsak kos postane vsakodnevni opomnik, da ima vsak od nas sposobnost ustvariti spremembo, ne glede na to, za kako majhno dejanje gre,” je povedala Beth Gerstein, soustanoviteljica in izvršna direktorica znamke Brilliant Earth.

Tik pred dražbo nakita sem se srečala z Goodall v pisarni nad glavno trgovino Diane von Furstenberg v New Yorku, okrašeno z živalskimi vzorci. (Kasneje je von Furstenberg med pogovorom ob kaminu priznala, da je ob njunem prvem srečanju na hitro umaknila stol, prevlečen z zebrovo kožo, preden je v prostor vstopila Goodall, predana veganka.) Med najinim pogovorom je Goodall delila nekaj svojih najglobljih življenjskih lekcij. Obstaja veliko, česar se lahko trajnostna moda nauči, ko se spominjamo te pionirke.

Vogue: Velik del svojega življenja ste preživeli brez povezave, daleč od potrošniških industrij, kot je industrija nakita. Zakaj ste se odločili sodelovati z Brilliant Earth?

Goodall: Nakit me ne zanima. Veliko nakita je neverjetno dragega, to pa nisem jaz. Ekipa iz Brilliant Earth to ve. A slišala sem za to podjetje, ki uporablja reciklirano zlato in pretvarja ogljikov dioksid, ki bi sicer končal v atmosferi, v laboratorijsko vzgojene diamante, in znamka mi je dala priložnost, da spregovorim o nekaterih stvareh, ki sem jih videla.

Letela sem nad območji nezakonitega izkoriščanja zlata v Braziliji in še nikoli nisem bila tako šokirana. Videla sem krčenje gozdov, erozijo in gozdove, ki so se spreminjali v puščavo, a to, kar se je dogajalo v Amazoniji, v tistih čudovitih kristalno čistih rekah, ki so hranile različne živali, ptice in domorodne skupnosti – ne vem, kako naj opišem rumeno barvo živega srebra, s katerim izločajo zlato iz sedimenta. Uničevali so vso biotsko raznovrstnost. Bila sem grozljivo pretresena. Zato sem se odločila sprejeti to sodelovanje.

Goodallino drugo sodelovanje z Brilliant Earth vključuje reciklirano zlato in laboratorijsko vzgojene diamante iz ujetega ogljika. Courtesy of Brilliant Earth

Vogue: Industrija nakita je zelo kompleksna, številne trditve o trajnosti v njej pa naletijo na skepticizem. Kako ste se s tem spoprijeli pri pripravi kolekcije?

Goodall: Eden največjih problemov na planetu je odpad, zato je bolje, da čim več recikliramo. Če se zlato uporablja in prodaja, ga reciklirajmo in mu dajmo novo življenje. Poleg tega je večina pridobivanja zlata po svetu nezakonita, in ob misli na kaos, ki ga povzroča, se mi obrača želodec. To je najhujše uničevanje okolja, kar sem ga kdaj videla. Laboratorijsko vzgojeni diamanti, narejeni iz CO₂, zajetega, še preden pride v atmosfero, so prav tako zelo pomembni.

Vogue: Trajnost pogosto zahteva veliko nians, kar potrošnikom ni enostavno za razumeti. Kaj ste se naučili iz svoje zagovorniške kariere o tem, kako prenesti kompleksno sporočilo z največjim učinkom, ne da bi ga preveč poenostavili?

Goodall: Običajno to počnem tako, da pripovedujem zgodbe in jih povezujem z osebnimi izkušnjami, ki sem jih imela.

Vogue: Torej je cilj narediti zgodbo človeško?

Goodall: Ja, točno tako.

Vogue: Spremenili ste način, kako gledamo na šimpanze in razumemo naravni svet. Kaj ste se naučili iz tega dela, kar bi lahko koristilo širšemu gibanju za trajnost?

Goodall: Z delitvijo 98,8 odstotkov našega DNK s šimpanzi je njihovo vedenje in gestikulacijska komunikacija zelo podobna naši. Ko sem leta 1962 prišla na University of Cambridge, so mi rekli, da sem vse naredila narobe v svoji dvoletni študiji: da bi morala šimpanzom dati številke namesto imen; da ne bi smela govoriti o njihovem umu, osebnostih ali čustvih, ker so to, domnevno, lastnosti, značilne le za ljudi. A moj tedanji mož je bil filmski ustvarjalec in njegovi filmi so začeli krožiti, potrjujejoč vse, kar sem rekla o šimpanzih. Nisem popustila, saj me je moj čudovit učitelj – moj pes – naučil, da so se profesorji motili.

Ti isti profesorji so mi govorili, da ne moreš biti pravi znanstvenik, če čutiš empatijo do svojih subjektov, kar je vodilo do toliko krutosti. Elon Musk je nedavno dejal, da je empatija ena največjih težav, s katerimi se sooča Zahod [med pogovorom v podcastu z Joejem Roganom marca]. Kakšna nora izjava. Znanost je postopoma morala sprejeti, da ljudje nismo ločeni od preostalega živalskega kraljestva, temveč njegov del. Ko danes razmišljam o ohranjanju, me ne zanima toliko vrsta kot posamezniki. Tisti mali oposum tam nekje ima osebnost in občutke, kot so sreča, žalost in jeza.

Vogue: Vaše raziskave in zagovorniško delo so se večkrat pojavili v medijih, del teh poročil pa je bil gotovo bolj verodostojen kot drugi. Kako vi vidite svojo zapuščino?

Goodall: Ustanovila sem program za mlade z imenom Roots and Shoots prek Jane Goodall Institute, ki zdaj obstaja v 76 državah. Vsaka skupina izbere tri projekte: enega, ki pomaga ljudem, enega, ki pomaga živalim, in enega, ki pomaga okolju. Upam, da je ta program, kot tudi drugačen pogled na živali, moja zapuščina. A seveda, da bi imeli zapuščino, potrebujete sredstva, ki zagotavljajo nadaljevanje dela. To je zdaj moja naloga.

Vogue: Kaj ste se naučili iz tega procesa? Kako ljudi spodbuditi, da jim je mar za tisto, kar je vam tako pomembno?

Goodall: Zgodbe, iz srca. Seveda v zadnjem času, ob vsem, kar se dogaja v svetu, to ni najboljši čas za zbiranje sredstev.

Naj­novejša kolekcija vsebuje motive iz kariere dr. Goodall, med drugim golobico in oljčno vejico, kot simbol njene predanosti miru. Courtesy of Brilliant Earth

Vogue: Med nedavnim gostovanjem v podcastu Call Her Daddy ste rekli, da je ena največjih težav, s katerimi se zdaj soočamo, izguba upanja.

Goodall: Če izgubimo upanje, postanemo apatični. Če ni upanja, čemu potem vse skupaj? A upanje vodi v dejanja, dejanja pa navdihujejo druge, da tudi sami ukrepajo.

Vogue: Kaj vas navdihuje, da ostanete polni upanja?

Goodall: Narava je zelo odporna. Obstajajo kraji, ki smo jih uničili, pa so se uspeli obnoviti – z malo pomoči. Druga stvar je neuklonljiv človeški duh. Ljudje, ki se soočajo s težavami, ki se zdijo nemogoče, in ne odnehajo. A največ upanja mi dajejo mladi ljudje. Ko otroci enkrat razumejo, v čem je problem, in ko jim damo moč, da ukrepajo, jih nič ne more ustaviti. Polni so energije in entuziazma.

Vogue: Opazila sem razkorak med načinom, kako ste vi živeli – v naravi, med živalmi in večinoma brez interneta – in načinom, kako danes odrašča toliko otrok. Kako lahko premostimo ta prepad in damo otrokom najboljši potencial, da postanejo vplivni?

Goodall: Znanstveno je dokazano, da čas, preživet v naravi, koristi tako duševnemu kot telesnemu zdravju. Na Japonskem lahko zdravnik predpiše bivanje v naravi kot zdravilo na recept, kar je še posebej pomembno za majhne otroke. Včasih je to samo park ali majhen kos vrta, kjer lahko nekaj pridelujejo. Obstajajo programi, v katerih otroci uporabljajo državljansko znanost za kartiranje narave okoli svojih šol, tako vedo, katera selivka se je prva pojavila ali kdaj odidejo metulji monarhi. Kakorkoli že, otroke je treba peljati ven in jim omogočiti stik z naravo.

Vogue: Nekoč ste rekli, da ko živiš v gozdu, hitro vidiš, da je vse povezano. Ta teden je v New York priletelo na tisoče ljudi zaradi Climate Weeka, a mesto se zdi tako ločeno od narave in problemov, ki jih poskušamo reševati.

Goodall: Narava je povsod okoli nas, če jo iščemo, celo v New Yorku – poglejte le oblake in drevesa. Medtem ko sedim tukaj, sem videla nekaj ptic, ki so priletele mimo tega okna. Morda bi se morali srečati v Central Parku.

Vogue: Morda res. Kaj bi lahko spremenili v načinu, kako se srečujemo, da bi govorili o rešitvah, ob tem pa bi narava ostala v ospredju našega odločanja?

Goodall: Ko sem vstopila v to sobo, so bila luči prižgane. Prosila sem ekipo, naj jih ugasne, saj je moja svetloba zunaj. To so te male stvari. Ali imate na svojem dogodku plastične steklenice za vodo? Ali imate koše za reciklažo? Ko pripravljate veliko konferenco, kakšno hrano ponujate? Ali ljudem pomagate razumeti pomen prehoda na rastlinsko prehrano?

Pred kratkim sem hodila po letališču v Denverju in ob mojih izhodni vratih se je odvijala majhna drama, zato sem se ustavila in opazovala. Bil je samec vrabca, ki se je dvoril samici. Samicam je všeč, da jih hranijo, in na tleh je bila drobtinica, ki jo je samec skušal pobrati, da bi razveselil svojo drago, a vsakič, ko je hotel prileteti dol, je nekdo šel mimo s svojim telefonom. Sploh niso opazili. Torej, ključno je, da upočasnite in opazite, kaj se dogaja okoli vas.

voguebusiness.com