7 knjig, ki so me vodile skozi moja burna dvajseta

Zadnja sezona serije The Summer I Turned Pretty me je spomnila, kako lahko dvajseta leta postanejo zapletena, a hkrati čudovita v svoji kompleksnosti samo-odkrivanja, tavanja in ponovnega iskanja samega sebe. Boji se šele začenjajo, stres in pritisk naraščata, nenadoma stojimo sami na razpotju in nosimo težo vsakdana, medtem ko smo še včeraj še mirno živeli brez skrbi in premišljenosti. V vsem tem so me reševale knjige – zagotovo ne tiste od Jenny Han, ki lahko služijo kot večerno razvedrilo, a ne kot znamenja na koncu poti. Silno sem si želela najti neko smiselnost, pomen in globino, ne glede na to, ali gre za ljubezenske odnose, notranje osebne boje ali vse tisto nepredvidljivo, kar nam življenje pripravlja za vogalom. Nekatere sem prejela v okrasnem celofanu, s posvetilom, ki se ga posebno hrani; nekatere so me našle v kupejih, na poti od doma do fakultete; nekatere so bile izposojene in nikoli vrnjene, a vsaka izmed njih ima posebno sentimentalno vrednost. V nadaljevanju predstavljam sedem knjig, ki bi jih bilo vredno prebrati v dvajsetih letih.

Normal People, Sally Rooney

To je ena izmed knjig, katerih podrobnosti bi morda lahko pozabila, občutek, ki sem ga imela ob branju (in kasneje ob gledanju serije), pa ne. Sally Rooney nas vodi skozi kompleksno, napeto in nežno zgodbo o Connellu in Marianne, dveh mladih ljudeh, katerih bližina in oddaljenost se prepletata skozi leta. Od srednješolskih dni v majhnem irskem mestecu, preko univerzitetnih let v Dublinu, do odrasle samostojnosti, njuna zveza stalno balansira med strastjo in negotovostjo, ljubeznijo in ponosom. Rooney raziskuje, kako lahko družbene norme, razredi in osebne negotovosti oblikujejo nas in način, kako ljubimo. Je ganljiva, iskrena in realna, z dialogi, ki ste jih zagotovo doživeli s svojimi prvimi ljubeznimi – morda prav zaradi te identifikacije ostajate močno povezani z njo.

A Little Life, Hanya Yanagihara

Roman Hanye Yanagihare, objavljen leta 2015, je eden tistih, o katerih se je v preteklem desetletju največ govorilo (še posebej na TikToku) – kmalu pa bo preveden tudi pri nas. A Little Life spremlja življenje štirih prijateljev v New Yorku, a se osredotoča na osrednjo figuro, Juda St. Francisa, katerega travma iz otroštva in mladosti določa vsak vidik njegovega življenja. Yanagihara brez kompromisov piše o zlorabi, samopoškodovanju in dolgotrajnih posledicah travme, postavljajoč pod vprašaj meje človeške vzdržljivosti in zmožnosti ljubiti. Struktura romana združuje kronološko pripoved s retrospektivnimi vpogledi ter s tem ustvarja večplastno psihološko študijo glavnega junaka. Čeprav pogosto sproža deljene odzive zaradi intenzivnosti in brutalnosti opisov, je roman pomemben, saj odpira prostor za pogovor o ranljivosti, stigmi in načinu, kako družba razume in obravnava bolečino. A Little Life se tako bere tako kot družbeni komentar kot tudi kot ekstremno intimna tragedija, ki premika meje književnega prikaza trpljenja. Težak in nepozaben.

To Kill a Mockingbird, Harper Lee

Ta kultni roman Harper Lee zaseda osrednje mesto v ameriškem književnem kanonu. Dogajanje je postavljeno v Alabamo tridesetih let 20. stoletja in je prikazano skozi oči deklice Scout Finch, katere pripovedni glas združuje otroško radovednost in retrospektivno refleksijo odrasle osebe. Ključni dogodek romana je sojenje Afroameričanu Tomu Robinsonu, obtoženemu posilstva belkinje – kar postavlja temelje za raziskovanje rasne nepravičnosti, moralnih dilem in meja družbenih norm. Lik Atticusa Fincha deluje kot moralni kompas, utelešajoč dobronamernost in etično doslednost v nasprotju s predsodki skupnosti. Moram poudariti, da Harper, čeprav obravnava kompleksne teme, piše preprosto, intimno in univerzalno, zaradi česar ta roman presega čas.

Norwegian Wood, Haruki Murakami

Ko se odločite brati Murakamija, je to običajno roman, s katerim začnete. Je eno ključnih del japonske postmoderne književnosti, a se razlikuje od njegovih običajnih magično-realističnih narativov. Norwegian wood prinaša introspektivno zgodbo o odraščanju, krhkosti in melanholiji generacije mladih na Japonskem v šestdesetih letih 20. stoletja. Preko lika Torua Watanabeja Murakami raziskuje teme izgube, depresije in spolnosti, hkrati pa osvetljuje konflikt med individualnimi občutki in družbenimi pričakovanji. Posebna atmosfera romana je oblikovana ne le z intimnimi prizori in čustveno napetostjo med liki, temveč tudi z namigi na glasbo in literaturo Zahoda, kar kaže na hibridno identiteto japonske urbane kulture tistega časa. V bistvu roman združuje univerzalne motive ljubezni in smrti s specifičnim prikazom ene epohe, zaradi česar je obvezno branje za vsakogar izmed nas.

The Defining Decade, Meg Jay

Čas je tudi za eno self-help knjigo, a ta je več kot to. “Dvadeseta leta niso premor – so začetek,” pravi ameriška psihologinja Meg Jay na samem začetku ter ovrže prepričanje, da je to desetletje obsojeno na tavanje in odlašanje s pomembnimi odločitvami. Na podlagi večletnega kliničnega dela in raziskav Meg pokaže, kako prav takrat izbire v ljubezni, karieri in osebnem razvoju oblikujejo prihodnje življenje (ne pustite, da vas to prestraši). Preko študij primerov in natančnih razlag razkriva mehanizme, zaradi katerih mnogi čutijo, da imajo “ves čas tega sveta”, medtem ko dejansko lahko zamudijo ključne priložnosti. Knjiga je pravi priročnik, a tudi poziv k introspektivi.

Just Kids, Patti Smith

Patti Smith je napovedala, da bo novembra izdala svojo novo knjigo, pred tem pa se velja spomniti njenih spominov na otroštvo, odraščanje in umetniško pot v New Yorku v šestdesetih in sedemdesetih letih. Just Kids je ganljiva zgodba o ljubezni in mladostnem iskanju identitete. Legendarna glasbenica in pesnica pripoveduje o svojem prijateljstvu in partnerskem odnosu s fotografom Robertom Mapplethorpeom, medtem ko skupaj gradita življenje v turbulentnem in vznemirljivem svetu umetnosti. Ne gre le za intimno kroniko, temveč tudi za dokument časa, ko je bila umetnost neločljivo povezana z vsemi ostalimi življenjskimi izbirami. Knjiga je polna poezije, nostalgičnih podrobnosti in občutka neskončne strasti, zaradi katere si boste zaželeli, da bi vsaj za kratek čas doživeli to epoho.

The Midnight Library, Matt Haig

Za konec, še ena TikTok hit: The Midnight Library – knjiga, ki nas vabi, da se ustavimo in razmislimo o lastnem življenju. Matt Haig nas popelje skozi zgodbo Nore Seed, ženske, ujete med življenjem in smrtjo, ki dobi priložnost preizkusiti vse različice življenja, ki bi jih lahko potencialno živela. Skozi knjižnico neskončnih življenj roman raziskuje dilemo med tem, kar smo izbrali, in tem, kar bi lahko izbrali, vendar na način, ki je razumljiv in realističen. Haig postavlja vprašanja o sreči, zamujenih priložnostih in identiteti, vendar brez patosa prinaša nežno zgodbo o tem, kako majhne odločitve oblikujejo tako nas kot naša življenja. Gre za počasno, premišljeno branje, ki nas opomni, da ima vsaka izbira, tudi ko se zdi napačna, svojo vrednost – točno tisto spoznanje, ki ga potrebujemo v svojih dvajsetih.

Neapolitan Novels, Elena Ferrante

Prvo prijateljstvo nas lahko zaznamuje za vse življenje, Elena Ferrante pa to pokaže z neverjetno natančnostjo. Serija spremlja Lilo in Leno od njunega otroštva v Neaplju do odraščanja, skozi kompleksne odnose z družino, ljubeznijo in lastnimi ambicijami. Všeč mi je, da Elena ne olepšuje nobene situacije: rivalstva, ljubosumja, izdaje, ki oblikujejo njuno identiteto, pa tudi neizbrisne povezave med ženskama. Bere se kot introspektivna kronika generacije, a tudi kot univerzalna zgodba o tem, kako odnosi, ki jih sklepamo, določajo, kdo postanemo – še posebej v dvajsetih letih, ko iščemo sebe in svoje mesto v svetu.