Preživeli smo 24 ur z Lazarjem Dragojevićem na Sarajevo Film Festivalu

Srce nepravilnih linij, zlomljeno in z enim daljšim “krakom”, prepoznajo tudi tisti, ki ne vedo nič o filmu. Ko ga je v začetku devetdesetih let prvič narisala znana francoska oblikovalka Agnès B., si ni predstavljala, da bo ta oblika ob deseti obletnici filmskega festivala v Sarajevu postala simbol najpomembnejšega (umetniškega) dogodka v tem delu Evrope (niti da ga bo kot ena prvih pokroviteljic držala v rokah). Danes na njeni spletni strani piše, da je pokal Srca Sarajeva, ki je izdelan po njenem načrtu, za Sarajevski filmski festival to, kar je zlata palma za Cannes. In res, v regionalnem filmskem kontekstu ne obstaja priznanje takšne vrednosti. To najbolje vedo tisti, ki so ga držali v rokah. Eden od njih je igralec Lazar Dragojević, lanskoletni dobitnik nagrade Srce Sarajeva za Zvezdo v vzponu. Ves pomen, pravi on, čeprav se sliši neverjetno, lahko povzamemo v dveh besedah: “Neprecenljiva izkušnja.”

Letos se Lazar vrača na Festival, tokrat pa se je z ekipo Vogue Adria sprehodil skozi Sarajevo – mesto, ki avgusta izžareva posebno, močnejšo energijo, kar bo potrdil vsak, ki jo je kdaj doživel v teh desetih dneh.

Štiriindvajset ur v Sarajevu

Štiriindvajset ur v Sarajevu med Sarajevo Film Festivalom se sliši skoraj smešno – premalo je podcenjevanje, glede na vse, kar se takrat dogaja. Lazar nas popelje skozi svoje najljubše ulice in deli tisto, kar vsak hitro dojame: “Med festivalom Sarajevo živi s polnimi pljuči. Vsem toplo priporočam, da pridejo takrat.”

Monika Andrić

Ko je časa malo – in v Sarajevu se zdi, da je vedno tako – postane seznam prioritet stvar preživetja. Gledanje filmov je seveda visoko na tem seznamu, a kot pravi Lazar, je v Sarajevu prav tako pomembno spiti skodelico kave. “Ko se sprehajam po ulicah Sarajeva, najprej opazim ljudi, čudovito arhitekturo in kul mesta za kavo.” In preden ga lahko vprašamo, katero, nas Lazar odpelje naravnost na naslov: Spazio Caffe, kraj, ki mora biti na vsakem must-visit seznamu med Sarajevo Film Festivalom. To poletje obstaja še en razlog: vsako plačilo z Mastercard kartico nad 15 KM (v Spazio Caffe) ali 40 KM (v Spazio Gourmet) prinese velik Spazio gelato kot darilo. Tisti, ki se med festivalom mudijo med filmi, masterclassi in pogovori z avtorji, vedo, da tovrstna osvežitev ni luksuz, temveč izpolnitev osnovnih potreb.

Monika Andrić

Majhne stvari, ki oblikujejo dan

V Sarajevu so med festivalom majhne geste prisotne povsod in postanejo neločljiv del izkušnje. Črnogorski igralec to takoj potrdi: “Majhne geste oblikujejo dan – najprej in predvsem, nasmeh.” Druge so neprecenljivi spomini, ki jih nosite s seboj. Včasih pridejo v obliki navdiha, ki ga odneseš iz kina, včasih pa so popolnoma nepričakovani. “Kot školjka. Ali pa majhen kaktus,” pravi Lazar. Ravno te majhne, ​​dragocene malenkosti, ki so vseeno dovolj velike, da še vedno pomenijo razliko, lahko to poletje odnesete domov. Vse imetnike Mastercard kartic čakajo darila, kot sta ročno poslikan kozarec v trgovini Kaktus ali škatla Bashka dukatov v eni najbolj znanih slaščičarn v mestu, Bashka shopu.

Mesto, ki ima svoj šarm

Spomini s Sarajevo Film Festivala pa se ne merijo le s spominki, številom poskušenih baklav in popitih kav na Baščaršiji, temveč tudi s trenutki, ki jih ni mogoče ponoviti – saj se odvijejo prav v teh čarobnih sedmih dneh. Lazar potrjuje: “Sarajevo je samo po sebi posebno, ima nek poseben šarm.” Ko imaš le nekaj ur časa, po kavi s prijatelji in ogledu filmov še vedno ostane čas za sprehod po najljubših lokacijah in uživanje v stvareh, ki jih lahko ponudi samo to mesto – in samo med festivalom. Drug najljubši zvok mesta, poleg “tišine v Svrzini hiši”, je seveda zvok sevdalinke. “Koncert sevdalink Damira Imamovića”, Lazar Dragojević opiše z istima dvema besedama kot vročitev Srca Sarajeva: neprecenljiva izkušnja.

Monika Andrić

Festival kot prostor (ne)mogočega

Simboli Sarajevo Film Festivala so danes njegovo Srce, rdeča preproga z motivi bosansko-hercegovskih preprog pred Narodnim gledališčem, imena, ki pakirajo kovčke in kupujejo vstopnice za Sarajevo takoj, ko napoči avgust. Po drugi strani – in predvsem – Sarajevo Film Festival simbolizira prepričanje, da ima film še vedno moč, da nas gane, spravi, spremeni in se nas dotakne tam, kjer sploh nismo vedeli, da smo ranljivi. Da nas prepriča tudi takrat, ko luči v dvorani ugasnejo, da je (skoraj) vse mogoče vključno s tem, da v 24 urah obiščete Sarajevo in doživite najboljšega, kar Festival ponuja.

Za Lazarja Dragojevića je prav ta moč (filmske in dramske) umetnosti – moč iluzije, spremenjene v resničnost – tisto, kar ga žene. “Izkušnja, da je vse mogoče, to je trenutek, ko stopim na oder, stojim pred občinstvom in vdihnem njihovo energijo. Takrat mislim, da zmorem absolutno vse.” In to je bilo dovolj, da si je prislužil Srce Sarajeva in, kar je še pomembneje (in težje osvojiti): srce sarajevskega občinstva. Kajti če je kaj resnično neprecenljivega, je to ljubezen, ki jo Sarajevo goji do filma – in ljubezen, ki jo film vedno znova vrača.

Monika Andrić

Članek je nastal v sodelovanju z blagovno znamko Mastercard.