17 dragocenih lekcij Paola Sorrentina, ki smo se jih naučili na masterclassu v Sarajevu

Težko verjamem Sorrentinu, ko pravi, da je po naravi zelo len. Rojen v Neaplju, se je že leta 2001 s svojim prvim celovečernim filmom L’uomo in più uvrstil se je v tekmovalni program Mednarodnega filmskega festivala v Benetkah, ki so mu sledili številni njegovi izjemni dosežki. V Cannesu so bili prikazani Le Conseguenze dell’amore, Il Divo, This Must Be the Place, vizualno razkošni, večplastni in melanholični, prav tako pa tudi La grande bellezza, s katerim je osvojil oskarja, zlati globus, nagrado BAFTA za najboljši tujejezični film in tri nagrade Evropske filmske akademije. V tej neustavljivi ustvarjalni stvaritvi se lenoba zdi bolj kot šifra za tiho razmišljanje kot dejansko stanje. In nekatera razmišljanja, kot v The Hand of God, so bila tudi precej osebna.

Dobitnik Častnega Srca Sarajeva, italijanski režiser Paolo Sorrentino, je imel na 31. Sarajevo Film Festivalu masterclass, kjer je razkril, kako nastajajo njegovi filmi. V dvorani Bosanskega kulturnega centra je za občinstvo pripravil zabavnih, iskrenih in pronicljivih 90 minut, točno tako kot v svojih filmih. Kot nekdo, ki je bil pred kratkim v vroči razpravi povezani z njegovim lanskim filmom Parthenope, so Sorrentinovi pogledi osvetlili njegove namene in cilje, kot denimo dejstvo, da nas mora film postaviti v situacijo, ko po ogledu ne razumemo ali odobravamo vsega, kar je povezano z liki in zapletom. Po mnenju italijanskega režiserja, čigar resničnost je vedno na robu sanj, samo slabi režiserji ustvarjajo filme, s katerimi se poistovetimo.

Sarajevo Film Festival

Sorrentino se pripravlja na svetovno premiero svojega najnovejšega filma La Grazia, ki se bo potegoval za zlatega leva na prihajajočem Filmskem festivalu v Benetkah. Sarajevskemu občinstvu je priznal, da se tukaj počuti kot doma, ker nosi v sebi enako žalost kot to mesto, v prihodnjih dneh pa bo v okviru programa “Posvečeno” (Tribute to) prikazana popolna retrospektiva njegovih filmov. V nadaljevanju izpostavljamo 17 njegovih dragocenih vpogledov, o katerih po obiskanem masterclassu ne moremo nehati razmišljati.

1. “Večina mojih filmov se začne z liki, ker se zaljubim v nekatere ljudi v svojem življenju, si jih začnem predstavljati v različnih situacijah in jih nato želim predstaviti. In potem, ko gledam lokacije, bolje razumem, kako jih oblikovati kot like.”

2. “Moji filmi govorijo o občutkih, ne o zombijih in drugih katastrofah. Prikazujejo ljudi, njihove težave in notranji svet. Kako to vse predstaviti na platnu? Film je tukaj dober, ker imate na voljo številne trike – glasbo, igralce, svetlobo, kamero … Podobno kot čarovnik lahko ustvarite iluzijo. Toda čarovnik ne počne ničesar čarobnega, uporablja samo trike. Tako tudi ljubitelji filmov. Težava je v tem, da se teh trikov ne morete naučiti iz knjige, ampak jih morate poznati in čutiti.”

3. “Ko sem bil star 18 let, sem bil doma depresiven, ves brezvoljen in ravnodušen. Nisem vedel, kaj bi sam s seboj. Gledal sem veliko filmov, zato sem mislil, da je to delo, ki ga lahko opravljaš, ne da bi dejansko kaj naredil. Šel sem v knjigarno in kupil dve knjigi. Ena je, kako napisati scenarij, druga pa kako posneti film.”

4. “Hitro sem spoznal, da za snemanje filma ne potrebujete posebne zmogljivosti. Toda potreboval sem leta, da sem razumel, da dober film zahteva širino in resnično znanje o nekaterih stvareh.”

5. “Ne maram imeti ciljev. Ni mi všeč ideja, da bi moral narediti ali početi nekaj novega. Sedim doma in ne počnem ničesar, nato pa mi nenadoma pride na pamet nekaj, kar postane obsedenost, in si mislim: ‘V redu, posnemimo film o tej obsedenosti.'”

6. “Snemam hitro, ker komaj čakam, da grem domov. Zato pogosto uporabljam dve ali tri kamere ter redno snemanje končam dva ali tri dni pred rokom. Producenti me imajo radi, ker jim prihranim denar in želim samo iti domov in gledati nogomet.”

7. “Filmu posvetiti dve uri svojega življenja, se mi zdi preveč. Tako kot pesmi, ki morajo trajati do 3 minute, film ne bi smel biti predolg.”

8. “Ko sem bil star 14 let in je Maradona prispel v Neapelj, sem prvič razumel, kaj pomeni spektakel. Pokazal nam je, meni, prebivalcem Neaplja, kaj je to odlična, neverjetna izvedba. In to je tisto, kar sem odkril skozi film – možnost, da naredim velik spektakel.”

9. “Fellini mi je pokazal, da se človek nenehno premika skozi življenje kot potres in da je življenje zelo strašno, vendar je treba vse gledati skozi humor. To je tisto, kar imam rad pri njem, kar mu poskušam ukrasti in vključiti v svoje filme. Fellinijev film je prav tako odličen, ker ni popoln. Obstaja del, ko se resnično utrudite, ko si v sebi mislite – daj no, gremo naprej potem pa pride drugi odličen del. Film mora biti nepopoln, tako kot življenje.”

10. “Glasba je nekaj, kar krepi naše občutke. Ko pišem, poslušam glasbo, ker se mi zdi, da ustvarjam nekaj zelo močnega.”

11. “Ne maram filmov, kjer liki preveč trpijo, raje imam filme Walta Disneya (smeh). V redu je, ko trpijo, vendar ne preveč, in preveč sem len, da bi snemal te prizore, ker so zelo utrujajoči. Scorsese to počne odlično.”

12. “V Sarajevu se počutim kot doma, sem zelo žalostna oseba in tukaj čutim ta sentiment.”

13. “Vsa umetnost je navsezadnje posledica bolečine in trpljenja. Sreča in zabava nista slabi, vendar se nikoli ne spremenita v umetniško delo, ki je zanimivo za srce.”

14. “Kaj bi moji sodelavci rekli o delu z mano… Ne vem, verjetno bi se zlagali o nečem. Miren sem 3 ure, nato pa sem nekaj minut nor. Težko mi je delati z veliko ljudmi. Rekli bi, da zelo hitro zaključujem stvari in da imajo veliko prostega časa pri delu z mano (smeh).”

15. “Film vas mora postaviti v situacijo, ko ničesar ne razumete. Na koncu, če razumete vse o likih in zapletu, so zame to komercialni filmi. Mislim, da se ne bi smeli identificirati s filmi, to počnejo slabi režiserji, spremeniti morate svoj pristop k gledanju filmov.”

16. “Cinični ljudje se bojijo življenja, to je maska, ki si jo nadenejo, da gredo skozi življenje – bojijo se razkriti resnico, da so zelo krhki.”

17. “Življenje je neke vrste – bla, bla, bla. In pod tem bla, bla, bla – ga živimo. Mi smo junaki svojega življenja.”