Znanost potrjuje najpreprostejši način za zmanjšanje stresa in pošiljanje pozitivnega sporočila možganom

Brez da bi se želeli ujeti v past poceni viralnih fraz, se zdi, da je nasmeh vedno dobra ideja. Nevroznanost potrjuje, da so vsi ti motivacijski citati smiselni. V svojem vsakdanjem življenju bi morali smehu dati velik pomen, saj je ena najučinkovitejših navad za spodbujanje proizvodnje endorfinov in dopamina ter za zniževanje kortizola. Seveda to ne pomeni, da bi morali skrivati svojo žalost. Lahko se zgodi, da se nam preprosto ne ljubi smejati. To je le opomnik na koristi smejanja s strogo znanstvenega vidika.

Nasmeh je pomembnejši, kot si mislimo

Kot pojasnjuje Lourdes Ramón, psihologinja in vodja svetovalnega oddelka na Kliniki Palasiet, “možgani pripisujejo velik pomen temu, kar se dogaja na obrazu. Poleg mišic okoli oči so za možgane druga najpomembnejša stvar na obrazu usta. “Ne zavedamo se, kako močan pomen ima to,” pravi, pri čemer se sklicuje na razlago, ki jo daje nevroznanost o tem, kaj se dogaja v možganih, ko se smejimo.

Navezuje se na eno specifično študijo. “Študija s svinčniki kaže, kako namrščenost ali nasmeh spremeni način, kako doživljamo svet.” Izbrana je bila skupina ljudi, ki so jih prosili, naj v ustih držijo svinčnik. Če so ga držali na način, ki je posnemal nasmeh, so se jim slike zdele bolj prijazne ali ljubke. Ko so svinčnik držali med ustnicami in posnemali jezen obraz, iste slike niso bile več videti tako prijetne. Ko se namrščim, aktiviram amigdalo v možganih, ki je povezana s čustvi. Če se takrat pojavi stresna situacija, se bom odzvala bolj odločno ali nastrojeno. Od takrat je bilo izvedenih veliko podobnih študij, ki so pokazale, da ko vidimo nasmejane ljudi, postanemo bolj ustvarjalni, naše kognitivne sposobnosti pa se povečajo. Nevronski odziv na nasmejan obraz je veliko močnejši kot na resen ali jezen obraz. Insula, del možganov, ki je močno povezan z našo identiteto, se aktivira, ko vidimo nekoga, ki se smeji, ali ko se sami nasmehnemo, saj možgani veliko število nevronov namenijo prav obrazu,” pojasnjuje strokovnjakinja.

Z drugimi besedami, možgani poskušajo uskladiti naše razpoloženje z našimi obraznimi izrazi, zato je lahko stari rek “smeh je pol zdravja” dobra strategija, ko je naše razpoloženje na ničli in želimo dan videti v svetlejši luči. In ne, to ni samo prazna klišejska floskula.

Ko se smejimo, dodaja Ramón, “se povečajo endorfini, nevropeptidi, dopamin in serotonin.” Ko te snovi delujejo skupaj, lahko zmanjšajo stres, znižajo srčni utrip, povečajo produktivnost in zmanjšajo tesnobo. To pomaga našim nevronom, da svet dojemajo lepše.”

Smeh je skrivnost dolgoživosti

Družbeni odnosi so nekakšno življenjsko zavarovanje, enako pa velja za smeh. Glede na raziskavo znanstvenikov z univerze Wayne v ZDA, objavljeno v reviji Psychological Science Online First, ljudje, ki se pogosteje smejijo, živijo v povprečju štiri do pet let dlje kot tisti, ki to počnejo manj pogosto. Zdravnica Eugenia Cervantes potrjuje, da smeh znižuje tudi kortizol. Dodaja še, da so kitajski taoisti verjeli v moč nasmeha, da ozdravi dušo in podaljša življenje.

Psihologinja Laura Palomares iz Avance Psicólogos poudarja, da je nasmeh, tako kot zehanje, zelo nalezljiv. “Ko se v javnosti ali družbi nasmehnete, to ustvari verižno reakcijo in okoli vas nastane prijetno vzdušje.”

Kaj pa, če se ne želim nasmehniti?

Ne glede na to, koliko govorimo o tem, da se je vredno tudi takrat, ko vstanete z levo nogo, odpraviti ven in pozdraviti dan z nasmehom, saj lahko to spremeni vaše razpoloženje, ali pa se celo nasmehniti pred ogledalom, da bi okrepili učinek, je resnica, da so dnevi, ko se nam preprosto ne ljubi nasmehniti. In to je treba spoštovati, pojasnjuje strokovnjakinja iz Klinike Palasiet. “Zavedanje tega nam daje vedeti, kako velik vir pravzaprav posedujemo v preprostem nasmehu.” A pomembno je razumeti, da imamo moč izbire.

Lahko se odločimo, da se bomo počutili bolje, da bomo lažje prebrodili dan ali določene okoliščine, ali pa si dovolimo začutiti čustvo, ki se pojavi, pa naj bo to žalost, jeza, utrujenost … saj pridejo dnevi, ko potrebujemo prav to. “Osvobajajoče je vedeti, da lahko razvijemo orodja in strategije, ki nam pomagajo v vsakdanjem življenju, in da smo lahko soustvarjalci lastne realnosti,” zaključuje.

vogue.es