Kdo danes odloča, kaj je lepo? Razstava 'Virtualna lepota' vas bo spodbudila k razmišljanju

Vse odkar obstaja svet, obstajajo tudi lepotni trendi. Nekoč je bila bleda, skoraj vampirska koža simbol lepote, in če bi živeli v Dantejevem času, ne bi bilo nič lepšega od blond las in rjavih oči. Polnejša postava, tako kot jo je imela kraljica, je bila v viktorijanski dobi zelo zaželena, danes pa je zagorela polt simbol svobode, saj je prosti čas najbolj zaželen prikaz bogastva in moči. Ne glede na to, v katerem obdobju se znajdete, vas bodo pričakali določeni ideali lepote, tesno povezani z ekonomskim stanjem družbe.

Če opazujemo njihov razvoj skozi zgodovino, bomo videli celo bogastvo barv, tekstur in oblik. Toda ti ideali so skoraj vedno prihajali od zunaj, iz perspektiv drugih ljudi. Ljudje so eni druge večinoma opazovali spotoma, ocenili videz in nadaljevali s svojim življenjem. Sodobna tehnologija je v naše vsakdanje življenje prinesla možnost nenehnega analiziranja lastnega videza, vsako sekundo dneva. Kaj storiti, da bi bili videti mlajši, boljši in privlačnejši?

Zdi se, da stalna izpostavljenost določenim silhuetam spreminja kemijo možganov. Kar vam je bilo včeraj neprivlačno, danes postane ne le normalno, ampak tudi zaželeno.

Identiteta, ki jo oblikuje algoritem

Tudi sama nisem mogla ostati imuna na ta učinek. Po glavi so mi rojili vsi mogoči posegi – od ideje o operaciji nosu, dvigu vek, do poravnave ukrivljene čeljusti. Toda naš videz je tesno povezan s tem, kako dojemamo sebe.

Preprosto povedano, identiteta je pogosto zakoreninjena v fizičnem videzu. Kombinacija strahu pred operacijo in vprašanja, kaj bi se zgodilo z mojo psiho, če bi dejansko šla “pod nož”, mi je preprečila, da bi te misli uresničila. Medtem ko so si ljudje nekoč začasno spremenili barvo las ali ustnic s trendi šminko, sodobni lepotni standardi silijo v trajne spremembe, telo pa se obravnava kot glina, ki jo je mogoče oblikovati.

Courtesy of Filip Custic

Vendar te ideje o “nujno potrebnih” spremembah niso prišle od prijateljev, neznancev na internetu ali družine. Prihajali so izključno iz moje glave in mojih oči, ki so (sram me je priznati, koliko ur na teden) prilepljene na zaslon. Nenehno nekaj analizirajo in obdelujejo. Kako izgledam v primerjavi z drugimi? Kaj bi lahko popravila? Bi morala “osvežiti” svoj videz?

Lica se mi rahlo povešajo in koža izgublja elastičnost. Idej za spremembe je veliko. Možnost primerjave z digitalnimi viri vidno spreminja lepotne standarde, včasih na nekoliko srhljiv način. Do te mere, da so ljudje, ki med seboj nimajo nobene povezave, videti, kot da so iz iste družine. Trendi v digitalnih beauty idealih niso prizadeli le žensk, ki so tradicionalno prve žrtve lepotnih standardov. Moški se vse bolj obremenjujejo s tako imenovanim lookmaxingom – estetiko, za katero je značilna nenaravno izrazita čeljustna linija.

Courtesy of Ben Cullen Williams and Isamaya Ffrench

Izguba pristnosti in pojav dismorfije

Razstava v Londonu raziskuje te pojave in spremembe, ki so nastale zaradi naše obsedenosti z našim videzom. V digitalni dobi selfijev, filtrov in algoritmično določenih lepotnih idealov Somerset House v Londonu odpira razstavo Virtual Beauty.. Ta premišljena in vizualno presenetljiva razstava združuje več kot 20 mednarodnih umetnikov. Razstava s fotografijami, video deli, instalacijami in intervencijami umetne inteligence raziskuje, kako so tehnologija, družbeni mediji in popularna kultura na novo opredelili sodobne predstave o lepoti, identiteti in novih oblikah dismorfije.

Courtesy of Ines Alpha

Od Instagram face estetike do fenomena Snapchat dismorfije, dela preizprašujejo novo estetiko hiperrealnega – videza, ki je pogosto rasno nedoločen, algoritmično optimiziran in čustveno odtujen. V središču pozornosti so tudi teme, kot so seksualizacija ženskega telesa z umetno inteligenco, avatarji, digitalna identiteta in kulturni pritisk nenehne samopredstavitve.

Kot pravi kustos Gonzalo Herrero Delicado: “Virtual Beauty postavlja več vprašanj kot ponuja odgovorov” in v tem je njena moč. Razstava nas vabi k poglobljenemu razmisleku o tem, kdo pravzaprav danes definira lepoto.

Razstava je razdeljena na tri dele in skrbno spremlja zadnjih 20 let digitalnih sprememb na področju lepote. V eni vitrini je razstavljen srebrn Samsungov preklopni telefon iz leta 2003 – ena prvih naprav s sprednjo kamero in simbol rojstva selfie kulture. Danes je moč selfija nedvomna, kar najbolje ponazarja Kim Kardashian s svojo knjigo Selfish (2015), ki je izkoristil kulturo selfijev in skupaj s preostalo družino pomembno vplivala na sodobne lepotne standarde – od oblik telesa in obraza do tehnik ličenja, ki so, bodimo iskreni, že desetletja neločljivo povezani z lepotnimi standardi mnogih manjšin.

Posebej zanimiva je instalacija A Daughter Without a Mother (2022) švedske umetnice Arvide Byström. Umetnica z uporabo AI programske opreme za ustvarjanje govora oživi žensko seks lutko in jo tako izvleče iz njene običajne, seksualizirane vloge. Pri tem ne le analizira, kako lahko tehnologija še poglobi objektivizacijo ženskega telesa, temveč tudi vabi občinstvo k razmisleku o identiteti in intimnosti v dobi digitalnih entitet.

Če vas poletje popelje v London, na razstavo Virtual Beauty, v kateri gostujejo umetniki, kot so filip custic, Ben Cullen Williams, Orlan in mnogi drugi, si jo lahko ogledate do 28. septembra.