Ali so knjige v modi performans ali boj proti antiintelektualizmu?

Ne morem se pohvaliti, da vsako leto preberem 100 knjig – čeprav resnično delam na tem – vendar sem se vedno imela za osebo, ki veliko bere. Kot otrok sem vsak teden hodila v lokalno knjižnico, dokler se nekega dne nisem soočila s policami, polnimi knjig, ki sem jih že prebrala. To je pomenilo, da sem morala v pričakovanju novega dela Vampirske akademije pokukati v literarno zbirko svojih staršev, ker sem odkar pomnim morala, vedno imeti vsaj eno knjigo, ki jo trenutno berem. Nikoli nisem razmišljala o branju kot o performansu in za večino mojih prijateljic je bilo povsem normalno, da imamo vedno nov roman s seboj, še posebej v času, ko še nismo razvile zasvojenosti s telefonom. Medtem ko je danes knjiga postala it modni dodatek mnogih trendseterjev, uporabniki družbenih omrežij tekmujejo s številom knjig, ki so jih prebrali, literatura pa je v mnogih pogledih del kolekcij modnih oblikovalcev, si ne morem pomagati, da se ne bi spraševala, ali smo prišli v čas, ko je bolj pomembno, da nas vidijo s knjigo, kot da jo dejansko preberemo.

Spomnim se, da sem pred približno desetimi leti videla torbo v obliki čarovniške knjige, ki se mi je zdela tako kul, da o njej še danes fantaziram. Ko sem razmišljala o vseh kombinacijah in zavistnih pogledih, ki bi jih prejemala zaradi nje, mi ni nikoli padlo na pamet, da bi z njo sporočala stališče intelektualne superiornosti ali elitizma – bila je preprosto kul. Priznam, če bi jo videla na osebi, ki sem jo takrat poznala, bi zaradi najstniške grenkobe verjetno pomislila: Ampak saj ona sploh ne bere!, z miselnostjo, da si nihče drug ne zasluži te torbe razen mene, toda resničnost je, da je na koncu dneva to samo še ena torba.

In torbo, ki je presenetljivo podobna tej, ki je nikoli nisem držala v rokah, je pred kratkim nosila Rihanna na ulicah Pariza. Jonathan Anderson je namreč v svoji prvi kolekciji za Dior predstavil serijo tote torb, ki izgledajo kot vintage naslovnice romanov. Rihanna je nosila tisto, ki se je imenovala Dracula, izgledala je seveda neverjetno kul, in ko sem jo gledal, kako pogumno hodi po ulici v petah, z enim otrokom v roki in drugim v trebuhu, se niti za trenutek nisem spraševala, ali je roman dejansko prebrala. Je to sploh pomembno?

Getty Images

Moda in literatura sta že dolgo prepleteni. Če pogledamo dovolj daleč v preteklost, izvemo, da je bil Oscar Wilde nekoč urednik modne revije The Woman’s World, medtem ko sta Joan Didion in Truman Capote pisala za Vogue. Trdno verjamem, da umetniki navdihujejo drug drugega, zato ni presenetljivo, da knjige in literarne reference pogosto najdemo v modnih kolekcijah. Vendar pa povezava med modo in knjigami še nikoli ni bila tako izrazita kot danes.

Daniel Delcore je v svoji kolekciji za pomlad 2025 predstavil modele, ki so v rokah dobesedno nosili knjige, medtem ko je Erdem kolekcija za pomlad 2025 v celoti navdihnjena z romanom The Well Of Loneliness, kar je oblikovalec potrdil s šivanjem vintage naslovnice romana na rokave suknjiča. Knjige so trenutno velik navdih za Jonathana Andersona, ki jih ni predstavil le v obliki omenjenih torb v svoji debitantski kolekciji za Dior, ampak je v svoji blagovni znamki JW Anderson v spomladanski kolekciji knjigam posvetil čudaške obleke in bluze. Na teh kosih je oblikovalec natisnil citate pisateljice in umetnostne kritičarke Clive Bell, s katero si deli stališče, da so ljubezen, ustvarjalnost, lepota in iskanje znanja glavni smisel življenja.

Čeprav mislim, da ne smemo pozabiti, da bi morala literatura absolutno navdihovati modo in da je moč umetnosti v prebujanju ustvarjalnosti v tistih, ki jo konzumirajo, mi je jasno, od kod prihaja vse bolj priljubljeno stališče, da je vmešavanje knjig v modo precej performativno. Knjiga ni modni dodatek, bistvo ni v lepoti naslovnice, ampak v vsebini notranjosti, in njihova neposredna izstrelitev na modne piste se lahko zdi, kot da oblikovalec ne vidi dlje od estetike. Ko pa se že odločijo za kolekcije, ki jih navdihujejo knjige in branje, imajo oblikovalci običajno velik razlog za to. Občinstvu pošiljajo sporočilo, simbolično komunicirajo svoje poglede in mnenja ter so vir navdiha za kolekcijo. Na primer, The Well Of Loneliness, ki je navdihnil Erdem kolekcijo, je roman iz leta 1928, ki je bil zaradi svoje queer tematike dve desetletji prepovedan v Angliji. Erdem Moralioglu, ki ga vodi ta misel in vpliv romana, je ustvaril kolekcijo, polno krojev iz 1920-ih in androginih silhuet, hkrati pa slavi modo in queer identitete.

Ko upoštevamo, da danes prihaja vse več kolekcij, ki so jih navdihnile knjige, ko je antiintelektualizem v porastu, si ne morem pomagati, da jih ne vidim kot neko obliko upora. Tehnologija se je vključila v vsak del našega življenja, težko lahko oblikujemo eno samo koherentno misel brez posvetovanja z umetno inteligenco, naši možgani pa so popolnoma scvrti zaradi uživanja kratkih vsebin – in ravno zato, ker so ta dejstva univerzalno in objektivno slaba za našo prihodnost, tudi niso kul. Kul so branje, kritično razmišljanje in neomajno stališče in mislim, da je to tisto, kar oblikovalci poskušajo sporočiti z novimi kolekcijami. Svojo teorijo bi podprla z dejstvom, da se številne blagovne znamke osredotočajo tudi na splošno popularizacijo branja – ne samo v modnem smislu. Miu Miu, modna hiša, ki že leta velja za najbolj priljubljeno na svetu (pred kratkim jo je prehitel Loewe), je ustanovila svoj knjižni klub in s tem pokazala, da bistvo ni samo v tem, da si viden s knjigo, ampak da jo resnično preberemo in si o njej oblikujemo mnenje.

Courtesy of Miu Miu

Miu Miu Literary Club je dvodnevni dogodek, ki ga navdihuje dolga evropska tradicija literarnih salonov in umetniških kolektivov. Nekaj srečnih obiskovalcev, ki so bili izbrani za sodelovanje v njem, prebira dela pisateljic, preteklih in sedanjih, ter raziskuje njihova življenja in umetnost v skupni razpravi. Koncept knjižnega kluba prihaja po tem, ko je Miu Miu navdušila trendsetterje (in bralce) iz številnih modnih prestolnic z deljenjem brezplačnih knjig vsem obiskovalcem njihove knjižne stojnice – kar je bil odličen korak k demokratizaciji branja in izjemna marketinška odločitev za blagovno znamko.

In Miu Miu ni edina modna hiša, ki v zadnjem času spodbuja branje med svojim občinstvom. Saint Laurent je na primer odprl knjigarno v Parizu, sanjsko lokacijo za vse ljubitelje knjige in mode, medtem ko je Alessandro Michele v času ustvarjalnega vodstva Guccija odprl knjigarno Gucci Wooster v New Yorku, katere cilj ni le prodaja knjig, ampak tudi kraj “kulturnih srečanj”.

Courtesy of Gucci

Morda se sprašujete, kaj Miu Miu in druge luksuzne blagovne znamke dobijo s promocijo branja, poleg nekaj sto tisoč novih sledilcev na Instagramu. Mislim, da je dober odgovor na to vprašanje dal David Owen, založnik Idea Books. “Moda je hitra in hitra moda ni izraz, s katerim bi luksuzne blagovne znamke želele biti povezane. Potrebujete čas, da preberete knjigo,” je povedal Owen za Vogue Business. “Ko je modna znamka povezana z literaturo, namiguje na kakovost in trajnost ter v mnogih pogledih na zapoznelo zadovoljstvo ali užitek (delayed gratification).” Prav ta delayed gratification izraz, ki je v nasprotju z antiintelektualizmom, družbenimi omrežji in kratkimi videoposnetki, ki so pogosto brez vsebinske vrednosti, me pripelje do zaključka, da tudi velike modne hiše vidijo branje kot rešitev (ali vsaj tolažbo) pred sodobnimi problemi.

Daleč od tega, da bodo modne kolekcije, ki jih navdihujejo literarna dela in knjigarne priznanih blagovnih znamk, spremenile svet in nas nenadoma izvlekle iz brezna kratkih vsebin in memov, ki jih vsak dan uživamo. So pa knjige v modi zagotovo statement, majhen simbol odpora in žarek upanja, da bi nas umetnost resnično lahko rešila arogantnega intelekta in prevlade umetne inteligence v vsem, kar je samo po sebi človeško. In veste kaj? Nove Dior torbe so popolne velikosti za nošenje knjige – ali dveh – v njih.