LGBTQ+ knjige mladih regionalnih avtorjev, ki jih beremo kot manifest svobode in odpora

Junij je mesec, posvečen LGBTQ+ skupnosti, in kot tak je odličen čas ne le za praznovanje queer identitete, temveč tudi za glasno zagovarjanje njihovih pravic. Vsakič, ko raziskujem LGBTQ+ literaturo v naši regiji (v svetu doživlja svojo zlato dobo), se spomnim, kako zelo je še vedno marginalizirana, tako kot tisti, ki jo pišejo in živijo. Knjige mladih regionalnih avtorjev z nežnimi, iskrenimi, globoko osebnimi in kolektivnimi izkušnjami razbijajo heteronormativne vzorce in nam ponujajo močne pripovedi in nekatere nove perspektive, ki razvezujejo prevezo čez oči. To niso le zgodbe o vprašanjih spolov, ampak tudi o razrednih razlikah, družbenih krivicah, feminizmu, ekologiji, antipatriarhatu in antikapitalizmu. Vsaka stran je veliko več kot zapis identitete – dejanje upora in prostor svobode, glas, ki ga je treba slišati daleč onkraj štirih sten. V nadaljevanju odkrijte knjige, ki jih ponovno beremo junija, s pomembno opombo, da se borimo vsak dan, ne glede na mesec in leto.

Rušenje četiri zida: Antologija regionalne queer poezije

Rušenje četiri zida s simboličnim imenom predstavlja pesnike, ki so prvi objavili dela na queer teme, kot so: Bojan Krivokapić, Radmila Petrović, Fedor Marjanović, Emina Elezović, Saška Rojc, Mihaela Šumić, vsega skupaj 33 avtorjev, vsi z idejo rušenja izraza, ki simbolizira zapor, stigmo in odklon. Javni prostor pripada vsem, prav tako pravici do dostojnega in varnega življenja, pesniki in umetniki pa so vedno v prvi vrsti tega boja. Antologija, ki sta jo uredila pesnika mlajše generacije Denis Ćosić in Đorđe Simić, prinaša intimne izkušnje o ljubezni (veliko ljubezni!) in preživetju, pričevanja o življenju v svetu, ki postaja vse bolj izključujoč in konservativen, namesto bolj odprt in svoboden, vse s tankimi nitmi melanholije, nežnosti, pa tudi upanja. Ker svet kljub svoji brutalnosti že dolgo ni bil niti binarni niti črno-bel.

Zovite me Esteban, Lejla Kalamujić

Avtentično pričevanje o junakinjinem odraščanju v svetu, kjer se vse razpada in spreminja, zagotovljena pa je le nestabilnost, je prejela nagrado Edo Budiša za najboljšo knjigo kratke proze v nekdanji Jugoslaviji. “Preprosto pišem o stvareh, ki so zame pomembne. Sem lezbijka in otrok delavskega razreda, zato obstajajo globoki osebni razlogi, zakaj pišem tako, kot pišem. Na neki splošni ravni, vsaj tako jaz to vidim, so queer, feminizem in razredno vprašanje najmočnejši žvižgači družbene realnosti. V literaturi je queer mesto, ki nenehno moti uveljavljene pesniške vzorce in s tem tradicijo. Ne vidim, kako gremo lahko naprej, če ne bomo pretresali tega, kar nam je bilo dano,” je dejal Lejla v enem od intervjujev. Ta knjiga govori o nezmožnosti žalovanja za prezgodnjo smrtjo matere, pa tudi o razpadu Jugoslavije, o vseh tistih intimnih, notranjih razpadih, o identiteti, ki je bila nepovratno izgubljena, o ljubezni med dvema ženskama in o splošnem občutku brezdomstva.

Priručnik za preživljavanje, Grof Darkula

Ko ena izmed najljubših in najpomembnejših aktivističnih platform predstavi knjigo, je jasno, da stojimo v prvi vrsti. S svojo pripravljenostjo, da neomajno govori o temah, o katerih si drugi ne upajo razpravljati, da razkrije številne krivice, demistificira tabuje, spodbuja razprave in daje glas tistim, ki ga nimajo, je Grof prostor za povezovanje in podporo, izobraževanje in kritiko, tako kot ta knjiga. Tretja, posodobljena izdaja iz leta 2024 se prebere na mah, z vsemi temami, ki pestijo to družbo, kot so femicid, hustle kultura, toksična moškost, nezdravi partnerski odnosi, neenakost in spolna identiteta ter številni pereči problemi družbe na Balkanu: kot so partnersko in družinsko nasilje, stigmatizacija duševnih bolezni, kriminalizacija splava, pravice žensk, LGBT populacije in manjšin. Nekatere zgodbe anonimnih avtorjev so kontroverzne, žalostne in moteče, a hkrati iskrene, poučne, polne upanja. Vsako poglavje spremlja sporočilo, napisano skozi fotografije iz avtorjevega zasebnega arhiva, v knjigi pa boste našli tudi strani, namenjene pisanju lastnih zapiskov, misli in občutkov, ki jih ta knjiga prebuja v vas. Kot terapija v teh zahtevnih časih, ko vsi potrebujemo priročnik za preživetje.

Queer Balkan

“Ko smo kot selektorice izbirale avtorje in avtorice za antologijo in revijo na temo queer književnosti na Balkanu, je bilo za nas pomembno, da združimo različne literarne glasove, avtorje mlajše in srednje generacije ter nesporne literarne kvalitete, pisatelje, pesnike, katerih literarne, politične in aktivistične dejavnosti se prepletajo in dopolnjujejo. Prav tako je bilo za nas pomembno, da pokažemo njeno tematsko raznolikost in perspektive, ki nujno vključujejo ne le LGBTQ+, temveč tudi širšo feministično, razredno, okoljsko, antikapitalistično perspektivo,“pišeta urednici Lara Mitraković in Ivana Dražić v predgovoru ter poudarjata, da je za queer literaturo v tej antologiji zagotovo značilno njena angažiranost, razbijanje ustaljenih tematskih in formalnih norm, eksperiment, sočutje. Vključeni so različni literarni žanri: od poezije do odlomkov iz dram in romanov, avtorjev z vsega Balkana, ne le iz regije. Minimalistična platnica knjige je še posebej privlačna, zato je bila lani razglašena za najlepše oblikovano na Hrvaškem.

Proleće se na put sprema, Bojan Krivokapić

Roman o dečku, ki je rad plesl, o skupini starih žensk, ki so leta zvijale tobak in gledale proti morju, o bolnišnicah, smokvah v Istri, kolonistih, jugoslovanih, o izgubi tal pod nogami in boju za dostojanstvenejše življenje. Proleće se na put sprema je sestavljena iz fragmentov, saj pripoveduje zgodbo o Gregorju – fantu in moškem, skozi katerega v polifoniji številni liki govorijo tudi z transgeneracijskimi zgodbami: o revščini, krivici, boju, bolezni, smrti, preživetju in ljubezni. Čeprav imajo različne identitete, so liki med seboj povezani s svojo ranljivostjo in razpetostjo, in ko greste globlje, meja med sanjami in resničnostjo postane tanjša.

Tela i jezici u pokretu: savremena ženska poezija u postjugoslovenskim pesničkim kulturama

Antologija, ki jo pripravlja Dubravka Đurić, vključuje kar štirideset avtorjev iz regije, razdeljenih po državah in razvrščenih po letih, da bi se izognili hierarhiji med njimi. Bogastvo perspektiv izhaja iz različnih postjugoslovanskih kultur, ideologij in stilov pisanja, združeni pa zavračajo konvencionalno modrost, da literatura pripada moškim. Čas je, da se osvobodimo omejitev patriarhata, pričakovanj družbe, da bomo izpolnili svoje predpisane vloge, da zamolčimo neenake ali zatirane. Poleg sodobne poezije, ki je vstopila v izbor, so vključeni tudi kratki avtopoetični segmenti, kot je del citata Marije Andrijašević v podnaslovu.

Nisam znala šta nosim u sebi, Radmila Petrović

Nezahtevna in skoraj epska poezija Radmile Petrović je surova, neposredna in boleča resnica, prevedena v verze. V svoji najnovejši zbirki poleg razrednih razlik, življenja med podeželjem in mestom ter odraščanja žensk v moškem svetu, znanih motivov iz Moja mama zna šta se dešava u gradovima, Radmila piše tudi o ljubezni. Tisti, ki hkrati rešuje in uničuje. V ospredju je ženska izkušnja, v svoji najbolj intimni obliki – iz telesa, iz srca, iz stoletij potlačene tišine. V zbirki, ki bi jo lahko imenovali roman v verzih, ljubezenska zgodba dveh žensk vodi v introspektivno soočenje in kritiko sveta okoli nas: od patriarhalnih vzorcev, po katerih smo se rodili, do kapitalističnega sistema, v katerem postanemo sokrivci. To je odraščanje in samoodkrivanje glasu, ki ni uspavan, ampak silovit.