Mini serija, ki temelji na hit romanu, je presegla moja pričakovanja

Ne morem lagati, ko sem prišgala serijo We Were Liars, je bila moja prva misel: Kolikokrat bom letos gledala triler, ki se dogaja okoli Martha’s Vineyarda? Trilerji na izoliranih otokih, strupena družinska dinamika, polna skrivnosti, in poletne počitnice, ki so šle narobe, so bile v zadnjem času zelo priljubljene teme v serijah in filmih, in mirno bi lahko rekla, da jih je preveč, če We Were Liars ne bi popolnoma presegel mojih pričakovanj.

Roman We Were Liars je bil izjemno priljubljen na #BookToku, #wewereliars je prejel 67 milijonov ogledov, knjiga pa je bila prodana v kar 600.000 izvodih po vsem svetu. Nisem podlegla splošnemu hypeu samo zato, ker je bila knjiga označena kot young adult, moj nekoč najljubši žanr, ki ga ne berem več tako pogosto, ker običajno postavlja mladostnike v središče zgodbe, zato so takšne knjige precejšen hit or miss za tiste, ki niso ciljna skupina. Ali mislim, da sem se motila, ker nisem prebrala We Were Liars na vrhuncu njene priljubljenosti? Da, ker me je zgodba popolnoma očarala, pa tudi ne, ker sem zaradi tega lahko v celoti uživala v adaptaciji, brez notranjega premlevanja, da nekaj ni predstavljeno na enak način kot v knjigi.

Courtesy of Prime Video

Serija se začne s pripovedovalko, ki pojasnjuje, da so jo pred letom dni našli na plaži na zasebnem družinskem otoku, nato pa je doživela amnezijo in se ne spomni ničesar, kar se je zgodilo pred nesrečo. Poleg tega je njen zadnji spomin romantičen poljub na plaži s svojim dolgoletnim najboljšim prijateljem, po katerem je, kot izvemo, vse šlo narobe. We Were Liars spremlja očarljivo skupino sorodnikov, Cadence, Mirriam in Johnnyja ter njunega prijatelja Gata, ki je z leti postal del družine. Vsako poletje se družina Sinclair zbere na svojem zasebnem otoku Beechwood v bližini letovišča Martha’s Vineyards in ta skupina, v družini znana kot The Liars, uživa v druženju brez interneta, obkrožena le s čudovito naravo in družino. Cadenceina pripoved so večinoma resnični odlomki iz romana, kar je po mojem mnenju zelo pomembna podrobnost.

In ravno takrat, ko pomislite, da gre za preprosto ljubko serijo o najstnikih, vas We Were Liars predstavi starejšim članom družine in postavi v središče pozornosti “The Moms”. Gre za tri sestre Penny, Carrie in Bess, ki živijo, da bi zadovoljile svojega mrzovoljnega očeta Harrisa. Njihova družinska dinamika je zapletena, precej nezdrava, kot lahko pričakujemo od globoko nesrečnih likov, ki se trudijo, da ne bi razočarali nikogaršnjih pričakovanj. Te sestre niso popolne, vendar se trudijo – biti ljudje, dobre matere, predvsem pa ne osramotiti družinskega imena.

Courtesy of Prime Video

Ne morete si pomagati, da ne bi imeli radi The Liars – so veseli, mladi in komaj čakajo, da izkusijo vse, kar ponuja ta svet. Sledimo jim med trajanjem poletja, ko se sprašujejo o lastnih prepričanjih, raziskujejo svojo spolnost in utrpijo prve izgube, medtem ko poskušajo ostati dobri otroci, na katere so njihovi starši lahko ponosni. The Liars ne izgledajo le kot najstniki (kar je bila nekoč redkost v pop kulturi), temveč se tako tudi obnašajo. Ne zato, ker bi jih serija podcenjevala, ampak ravno nasprotno – predstavljajo novo generacijo, ki ima svoje ideale, ki so v nasprotju z njihovo precej strogo vzgojo. Namreč biti Sinclair nosi težo, ki je Harrisove hčere, odrasle ženske, kaj šele njegovi vnuki, otroci, ki želijo samo uživati v brezskrbnem poletju, pogosto ne prenesejo. Presenečena sem bila, da se serija dotika pomembnih tem, kot so kolonializem in beli privilegiji – še posebej v tem okolju, kjer živijo večinoma privilegirani belci. Za to je predvsem zaslužen Gath, ki je poletje preživel v Indiji, deželi svojih prednikov, in ki svoje skrbi in odnos deli s Cadence v neverjetno sladki in topli romantični zgodbi, ki bi jima jo zavidali mnogi odrasli.

Courtesy of Prime Video

Ko spremljamo Cadence, ki poskuša ponovno pridobiti svoje spomine, odkrijemo milijon majhnih dram, ki so se poleti odvijale na Beechwood otoku in so se počasi stopnjevale v eno veliko – in ja, neverjetno zabavne so. Prvič, pravzaprav mi je bilo všeč, da so otroci v središču pozornosti, ker so prepiri, konflikti in prevare v podobnih serijah lahko preveč mladostniški za odrasle, ko pa se zgodijo šestnajstletnikom, lahko razumete, od kod prihajajo. Po drugi strani pa drame za odrasle dokazujejo, da obstajajo določeni vzorci, ki jih nikoli ne prerastemo, in da lahko otroci včasih vidijo stvari veliko jasneje. Serija vse to doseže z resnično zabavnimi in večplastnimi liki, ki vam takoj prirastejo k srcu. Že v drugi epizodi mi je bilo mar za vse like in želela sem videti, kakšna usoda jih čaka, saj je vsak od njih dobil dovolj časa, da zgradi svojo zgodbo.

Morda je vidik, v katerem Cadence ne govori ničesar, kar se je zgodilo lani pod pretvezo, da so bila to zdravnikova navodila, nekoliko nenavaden, kot tudi dejstvo, da se njeni spomini počasi, a kronološko vračajo. A glede na to, da sem sama odraščala z young adult dramami, kot sta If I Stay in The Fault In Our Stars, tako da ne samo, da me ta koncept ni motil, temveč me je tudi spomnil na romane in filme, ki sem jih “požrla” v enem dnevu, ko sem bil mlajša. Kljub nizkim pričakovanjem sem po vsaki epizodi kliknila next episode in si serijo ogledala v dveh dneh – verjetno bi jo v enem, če ne bivsaka epizoda trajala eno uro. Po idiličnem otroštvu, ki se počasi spreminja v odraslo resničnost, svetu, v katerem takšna pravljična poletja pridejo na račun truda in dela nekoga, serija prinaša močne teme, zaradi katerih si jo je vredno ogledati v kateri koli starosti.