7 misli, ki sem jih imel/a med poslušanjem prvega albuma Addison Rae

Addison spremljam že od časov, ko je bila na TikToku, ko je plesala v svoji sobi, pod slabo svetlobo. Že takrat je bilo jasno, da je preprosto – drugačna. V absolutno pozitivnem smislu. Addison je bila it dekle, še preden sem sploh vedela, kaj to v resnici pomeni. Mnogi danes govorijo o njenem rebrandingu, kar imajo tudi za slabo igro. Zame to ni rebranding – gre le za to, da se je Addison končno odločila, da bo ignorirala družbena pričakovanja in začela biti to, kar je vedno bila: samosvoja. Prva pesem, ki sem jo slišala od Addison, je bila Diet Pepsi. Takoj me je osvojila. Nisem mogel nehati poslušati pesmi, videospot z mojo simpatijo iz otroštva, Drewom Van Ackerjem, pa je to le še potrdil. Addison Rae se je znašla na moji playlisti na Spotifyju in od takrat je ne zapušča.

Zdaj je Addison Rae izdala svoj debi album in osvojila ne le mene, ampak sodeč po družbenih omrežjih, internetu in Redditu, celo tiste, ki se prej niso imeli za njene oboževalce. Poslušala sem ga in tukaj so misli, ki so mi rojile po glavi.

Album je zelo presenetljivo navdihnjen z Y2K estetiko.

Y2K estetika je sicer že nazaj – in to v veliki meri, Addison Rae pa jo je le še utrdila. Čeprav sem bila otrok v času največjih pop zvezd, sem vesela, da lahko danes podoživljam ta kaos in evforijo, tokrat skozi Addison. Ampak dobro zame je, da ga ona ne poustvarja, ampak živi znotraj tega zvoka. Njene pesmi ne zvenijo kot vrnitev v stare čase, ampak kot da smo vsi še vedno tam – na postelji, s preklopnim telefonom, pojemo I’m a Slave 4 U in v glavi poustvarjamo koreografijo.

Producent je rekel take five, Addison je slišala change lives

In to mislim dobesedno. Aquamarine ni samo pesem, zato bom presenečena, če to delo, navdihnjeno z 90-imi, to poletje ne bo postalo uspešnica. Akvamarin kot dragi kamen simbolizira ponovno rojstvo in notranji mir, zato ni presenetljivo, da je Addison skozi to pesem predstavila točno to, kar je – ne pretvarja se, da je pop zvezda, ampak preprosto je. Kot bi rekla Addison, The world is my oyster in s tem se vsekakor strinjam.

Če je Lana del Rey kraljica žalosti, je Addison kraljica evforije.

Ne pravim, da sta primerljivi po zvoku, ampak po čustvenem učinku? Absolutno. Summer Forever je pesem, ki prebuja nostalgijo po poletjih, ki jih nisem nikoli doživela. Vonj vročine v avtu brez klime, sol v laseh, vožnja do morja z nekom, ki ti je všeč, pa tega še ne ve. Pesem ni samo privlačna – poletje je. Pri Addison je lahko vse čudovito, celo napačna oseba, vsaj za eno poletje. Vse ima okus po sokovih iz pločevinke, lubenici na plaži in tistem globokem smehu iz trebuha.

Nekaj ​​tolažilnega je v tem, da ta vrsta popa še vedno obstaja.

Addison je obudila spomine na gledanje MTV-ja na televiziji s sestro in domišljanja, da sva v videu. Vrnila je čarobnost časa, ko so obstajale pesmi, ki nas niso silile preveč razmišljati – le sanjati in čutiti. Addison ne prodaja le glamurja in blišča, ampak tudi energijo. Njena pesem New York doseže prav to brez preveč filozofije. In morda je prav zato tovrstni pop še vedno pomemben – ker nas popelje nazaj v čas, ko je bila glasba naše zatočišče, kraj, kjer smo lahko bili popolnoma sami.

Ne poskuša biti Britney in prav zato zveni kot Britney.

Ne posnema. Ne kopira. Addison ima zvok, ki ga zaznamujejo pop ikone, vendar ga oblikuje v nekaj, kar se zdi pristno. Kot da bi rekla: Odraščala sem ob istih stvareh kot ti. In zdaj sem na vrsti jaz. Fame is a gun in Headphones on ima tisti nostalgični Britney pridih, ki ga že dolgo nisem slišala, zato sem vesela, da je Addison imela pogum, da ga je pokazala.

Se samo meni zdi to prikaz prave Addison?

Addison je že omenila, da bo ta album globlja refleksija, prikaz dela nje same, ki ga je leta skrivala. Skozi svoje pesmi razkriva svojo ranljivost, pristnost in osebne težave, ki so jo oblikovale, ne le kričeči glamur, ki smo ga vajeni videti na družbenih omrežjih. Pesem Times Like This odlično ponazarja to iskreno upodobitev – skozi besedilo o zmedi, dvomih in pritisku, ko nas gleda ves svet. Ta album ni samo za ples – je iskrena zgodba o odraščanju in sprejemanju samega sebe.

Ona vrača zabavo v pop!

V morju preveč resne in včasih preveč kompleksne pop glasbe Addison Rae prinaša osvežujoč preobrat. Njen album me spomni, zakaj sem vedno ljubila pop – zaradi njegove nalezljivosti, energije in preprostosti, ki nas vabi, da živimo v trenutku. Addison je vrnila brezskrbnost in zabavo, ki je manjkala na pop sceni. Samo poslušajte Money is Everything in vse vam bo jasno.