5 razstav, ki jih ne bomo zamudili med Sarajevo Photography Festivalom

Lokalno in mednarodno. Transparentno in skrito. Oprijemljivo in nedoumljivo. Vsak junij postane Sarajevo Photography Festival mesto srečanj, ki z vizualnim jezikom oblikujejo nove pripovedi. V skladu s kolektivnimi občutki melanholije, krivice in bolečine je letošnja tema najpomembnejšega regionalnega dogodka, posvečenega umetniški fotografiji, edina, ki si jo je mogoče zamisliti v trenutnem okviru: Weltschmerz (Svetobolje). Takrat, ko svet preneha ponujati rešitve in nam pomen uhaja izpred oči, pride umetnost kot odrešujoč odgovor. Skozi osebne perspektive, kritičen odnos do realnosti, pa tudi razmislek o izgubi, transformaciji in odporu bodo udeleženci s fotografijo raziskovali občutek disonance med ideali in realnostjo. Poleg predavanj, projekcij in delavnic ter posebnega segmenta, posvečenega fotoknjigam, bodo glavni del festivala razstave, ki odpirajo prostor za premikanje meja in izstopanje iz običajnih okvirov opazovanja fotografije.

Od ameriške umetnice Deanne Dikeman, katere projekt Leaving and Waving vas bo spodbudil, da greste čim prej domov in objamete svoje staršev, do kolektiva Belgrade Raw in umetnice Jelene Nikolić, ki bosta razstavili serijo fotografij s simboličnim imenom Not many things disgust me a lot of things make me sad, se podajamo v skupno iskanje smisla, spodaj pa izpostavljamo 5 razstav, ki jih ne smete zamuditi na prihajajočem Sarajevo Photography Festivalu od 9. do 15. junija.

Deanna Dikeman, Leaving And Weaving

Kje: Umjetnička galerija Bosne i Hercegovine
Kdaj: 9. jun ob 19h

Saj poznate tisto vsebino, ki vas po čudnih poteh interneta nepričakovano najde in se nato zareže v vaš um, ali še huje, srce, in vas ne načrtuje zapustiti. Točno to se mi je zgodilo s serijo fotografij Deanne Dikeman, ki je 27 let vsakič, ko je odšla, beležila prizor svojih staršev, ki sta ji mahala na pragu družinske hiše. Prva fotografija je bila posneta leta 1991, brez ambicije, da bi postala umetniško delo. “Te fotografije sem posnela le kot način, da se spopadem z žalostjo odhoda,” pravi Deanne in sočustvuje z vsemi, ki so kdaj morali zapustiti svoj družinski dom, da bi živeli v drugem, oddaljenem mestu, z močnim občutkom strahu pred zamujenim in z občutkom pekoče vesti ob slovesu. Sčasoma je to dejanje preraslo v intimen ritual, serija fotografij pa je postala pričevanje o minljivosti, ljubezni, izgubi in tihi lepoti vsakdanjega življenja. Serija, ki se konča leta 2017 po materini smrti z zadnjo fotografijo zapuščenega dovoza, je močan dokument konca življenjskega poglavja.

Deanne Dikeman

Dženat Draković, Bamburci

Gde: Istorijski muzej BiH
Kada: 11. jun u 19h

Ta nevsakdanja razstava raziskuje tradicionalno praznovanje v vasi Ratevo v Maleševu, ki se že več kot šest stoletij odvija v čast sv. Janezu Krstniku. Ime “Bamburci” v maleševskem narečju pomeni nekaj grozljivega, običaj pa narekuje, da se zle sile soočijo s še bolj grozljivimi entitetami – kar se vizualizira skozi maske in kostume iz živalskih kož. Festival je specifičen tudi po tem, da je izključno moški dogodek, tradicija pa narekuje, da moški snamejo maske ženskam, ki so se preoblekle, in jim obraze porišejo s črno barvo. Čeprav je bilo nekoč pisano praznovanje, današnji festival Bamburcev prevzema novo, skoraj nadrealistično dimenzijo – vas se sooča s pomanjkanjem mladih, tišino na ulicah in spremembami same tradicije. Razstava nas simbolično opominja na preteklost, tradicije in pozabljene običaje, ki danes živijo le še v spominih starejših. Specifičnost tega fotografskega cikla se odraža v njegovem odnosu do časa – skozi vrzel, pretok in minljivost. Dženat Dreković je diplomiral iz fotografije na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu in opravil World Press Photo Masterclass v Berlinu, trenutno pa živi in ​​dela v Sarajevu, kjer je na Akademiji likovnih umetnosti zaključil podiplomski študij fotografije.

Dženat Dreković

Belgrade Raw in Jelena Nikolić, Not many things disgust me a lot of things make me sad

Kje: Manifesto galerija
Kdaj: 13. jun ob 18h

V prevodu, ki odlično opiše stanje družbe, “Ne gabi se mi veliko stvari, ampak veliko stvari me žalosti”, je razstava beograjskega kolektiva in vizualne umetnice rezultat dolgotrajnega procesa opazovanja in beleženja vsakdanjega življenja – mesta, prostora, odnosov in nas samih v njih. Ali je resnico mogoče deliti z drugimi ali živi individualno v vsakem od nas? In ali deljenje resnice pomeni tudi razumevanje resnice ali le poskus razumevanja? Skozi dokumentarne in umetniške fotografije se postavlja vprašanje osebne in kolektivne izkušnje, pomena resnice, ki se poraja zunaj prvotnega konteksta, in vloge opazovalca v procesu interpretacije. “Vidimo, ker gledamo, čutila so vedno lačna, um je ukročen divjak,” navaja umetniški koncept razstave. Razstave kolektiva Belgrade Raw večinoma zapuščajo okvire galerij – postavljene so v zapuščene prostore, stanovanja in ulice, s čimer brišejo meje med umetnostjo in vsakdanjim življenjem. Ne ponujajo idealizirane podobe mesta, temveč vabijo k globljemu, bolj skrbnemu in empatičnemu pogledu. Njihova praksa je hkrati umetniška in družbena, dokumentarna in poetična – opominja nas, da je vsakdanje življenje vredno pozornosti, opazovanje pa je odpor do pozabe.

Rubén Salgado Escudera, Solar Portraits

Kje: Trg Susan Sontag, pred Narodnim pozorištem
Kdaj: 10. jun ob 19h

Skozi intimne portrete prebivalcev Mjanmara, Ugande in Indije Escudero prikazuje, kako sončna tehnologija spreminja vsakdanje življenje in zagotavlja ne le svetlobo, temveč tudi dostojanstvo, varnost in izobraževalne priložnosti. Vsako fotografijo osvetljujejo žarnice na sončno energijo, ki jih udeleženci uporabljajo vsak dan, vsak portret pa nosi tudi vprašanje: Kako je elektrika spremenila vaše življenje? Ta močna serija ni le umetniški projekt, temveč tudi izobraževalno orodje, ki z delavnicami in ustvarjalnimi programi izobražuje mlade o inovacijah na področju sončne energije, globalnega državljanstva in osebne opolnomočenosti. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo več kot 770 milijonov ljudi po vsem svetu še vedno živi brez dostopa do elektrike. V teh razmerah so sveče – drage in nevarne – pogosto edini vir svetlobe. Solarni portreti postavljajo vprašanje: koliko cenimo svetlobo v vsakdanjem življenju in kakšen je kontrast med tehnološko razvitim in “zatemnjenim” svetom? Projekt je bil izveden v 34 skupnostih, v 11 državah na petih celinah, in predstavlja močno vizualno sporočilo o enakosti, dostopu do osnovnih virov in trajnostni prihodnosti. Rubén Salgado Escudero je nagrajeni fotograf in raziskovalec National Geographica, ki se je fotografiji posvetil leta 2013, ko je odšel v Mjanmar in začel dokumentirati družbene spremembe, projekt pa je leta 2019 prejel nepovratna sredstva Nacionalnega geografskega društva.

Rubén Salgado Escudero

Razstava finalistov Sarajevo Photography Festivala

Kje: Nacionalna galerija BiH
Kdaj: 12. jun ob 18h

Da svet stoji na mladih ni le obrabljena fraza, so nam zagotovili študenti s svojimi novimi, svežimi in poživljajočimi perspektivami, in nič manj ne pričakujemo tudi od pogleda na svet finalistov tega festivala. “Sarajevo Photography Festival ne nagrajuje poslušnosti niti minljivih estetskih trendov. Zbira avtorje, ki fotografijo uporabljajo kot orodje mišljenja, umetnike, ki postavljajo vprašanja, izzivajo ustaljene sisteme, odpirajo družbene rane in ne bežijo pred nelagodjem. Tudi tukaj ima tišina, ujeta v kader, če je iskrena, moč, da se premakne in spremeni. V svetu, prenasičenem s podobami, ta razstava ne ponuja dokončnih odgovorov. Namesto tega predlaga množico perspektiv – brezkompromisno raznolikih, včasih negotovih, a vedno globoko premišljenih,” je ob izboru finalistov povedala Jelena Janković, programska direktorica. Več kot 190 fotografij, 55 finalistov in 66 držav je razdeljenih v 8 različnih kategorij, ki zvesto odražajo bistvo festivala – prepričanje v fotografijo kot večglasno, subverzivno in angažirano umetniško obliko. Člani letošnje mednarodne žirije so ugledna imena svetovne fotografije in vizualne umetnosti, Alessia Glaviano (PhotoVogue), Kiana Hayeri (nagrajena dokumentarna fotografinja), Marina Paulenka (Fotografiska Berlin) in Irfan Hošić (umetnostni zgodovinar in kustos), zmagovalci pa bodo razglašeni na slovesnosti v Narodnem gledališču.