Pijača, ki jo imamo vsi doma, ima neverjeten vpliv na spomin

Kefir je pijača za zdravo prebavo. Ta stavek ste zagotovo že nekje slišali. Da pa bi resnično občutili učinek, pravijo, da ga morate piti vsak dan. To sem želela poskusiti. Kar dela kefir tako zdrav, je dejstvo, da je fermentiran izdelek. To je kategorija živil, ki bi morala biti del vašega dnevnega jedilnika za zdravje vašega črevesja. Uživanje fermentirane hrane lahko poveča raznolikost mikrobov v črevesju, kar je na splošno povezano z boljšim zdravjem črevesja, lahko pa zmanjša tudi nekatere vnetne markerje. Bolj kot je mikrobiom raznolik, bolje nas ščiti pred škodljivimi mikroorganizmi, zaradi katerih lahko zbolimo, kar je pokazala tudi študija na Stanfordu. Ampak zakaj točno je kefir poseben?

Kakšne so zdravstvene koristi kefirja?

Lahko rečemo, da ima kefir res veliko za ponuditi. Ta fermentirana mlečna pijača, narejena iz mleka in kefirnih zrn (ki so videti kot sesekljana cvetača), je bogata s probiotiki, vitamini in minerali, kot so vitamini skupine B, vitamin C in kalcij. Vsa ta hranila pomagajo podpirati zdravje črevesja in posledično imunski sistem, kar vodi do preprečevanja bolezni. Poleg tega kefir vsebuje antioksidante in naj bi izboljšal absorpcijo hranil.

Kefirjeva zrna so sestavljena iz simbiotskega razmerja bakterij in kvasovk, ki fermentirajo mleko in ga spremenijo v probiotični napitek. Za razliko od sira in jogurta (ter drugih mlečnih izdelkov) pri fermentaciji kefirja ne sodelujejo le bakterije, temveč tudi kvasovke. Kvasovke omogočajo tudi proizvodnjo mlečne kisline, malo alkohola in ogljikovega dioksida v kefirju.

Fermentacija mleka v kefir: hitro in enostavno

Drug razlog za priljubljenost kefirja je njegova enostavna dostopnost v vsakdanjem življenju. Sprva sem kefir kupovala v trgovinah, večinoma v trgovinah z ekološko pridelavo. Potem pa sem ugotovil, kako enostavno je narediti in fermentirati kefir sam. Prek spleta sem naročila kafirjeva zrna in kupila mleko (1,5 % maščobe). Resnično ne potrebujete več kot to. Sama priprava traja le nekaj minut, odvisno od količine in temperature pa celoten postopek traja približno od 24 do 48 ur.

V steklen kozarec dam 30 gramov kefirnih zrnc na liter mleka, ki ga nato napolnim z mlekom. Nato kozarec hermetično zaprem in ga za približno 24 ur shranim na temnem in temperaturno zaščitenem mestu v kuhinji. Dlje ko kefir fermentira, bolj kremasta je njegova konsistenca – in bolj kiselkast okus. Da bi vplivali na okus in teksturo, lahko spremenite čas fermentacije. Meni je najbolj všeč po 24 urah.

Kaj o kefirju pravi znanstvenica za mikrobiom

Po fermentaciji kefir precedite skozi cedilo (ne uporabljajte kovinskega cedila, saj kefir med fermentacijo proizvaja določeno količino organskih kislin, ki lahko reagirajo s kovinami in povzročijo sproščanje kovin v kefir). Nato ga prelijem v stekleničko in shranim v hladilniku. V cedilu ostanejo kefirjeva zrna, s katerimi lahko začnemo novo fermentacijo. Lahko jih uživate tudi skupaj s kefirjem, saj ta zrna poleg velike količine različnih bakterij in kvasovk vsebujejo tudi veliko vlaknin.

Zdaj mi je doma pripravljen kefir bolj všeč, ampak ali obstajajo kakšne zdravstvene razlike?
“Samostojno pripravljen kefir običajno vsebuje večje število in raznolikost mikrobov kot večina kupljenih sort, ki so pogosto pasterizirane ali vsebujejo manj sevov,” pojasnjuje znanstvenica za mikrobiom, nutricionistka in avtorica knjige Genius Gut: The Life-Changing Science of Eating for Your Second Brain, dr. Emily Leeming. “Pri nakupu že pripravljenega kefirja pazite, da izberete izdelke z živimi kulturami in brez dodanega nepotrebnega sladkorja,” dodaja.

Kefir je na voljo tudi v različnih vrstah, celo za tiste, ki ne prenašajo ali ne želijo uživati ​​mleka: “Obstaja tradicionalni mlečni kefir, pa tudi kokosov kefir in vodni kefir, ki ne vsebujeta mlečnih izdelkov in sta zato primerna za ljudi z laktozno intoleranco ali vegane.”

Kdaj je najboljši čas za pitje kefirja?

Nekateri ljudje opazijo boljšo toleranco, če kefir pijejo zjutraj na tešče. Ker zjutraj ne maram hladnih mlečnih napitkov, kefir običajno pijem po obroku kot osvežilno sladico. To mi pomaga prebaviti težjo hrano in pogosto kljub količini mleka zmanjša občutek sitosti. Občutek imam, kot da delam nekaj dobrega za svoje črevesje.

Zdaj spijem med 250 in 300 ml na dan. Če pa še nikoli niste pili kefirja, začnite s 100 ml na dan, da se vaše telo postopoma navadi na nove črevesne bakterije.

To razliko sem opazila, odkar sem začela piti kefir vsak dan.

Nekaj ​​se je zagotovo spremenilo glede prebave in občutka sitosti. Občutek imam, da bolje predelujem hrano in da po obilnem ali težkem obroku ne trpim več zaradi bolečin v želodcu, niti nekaj minut ali ur. To pozitivno vpliva na moje splošno počutje. Drugih razlik zaenkrat nisem opazila, vendar mi postopek priprave kefirja prinaša užitek, napitek mi je res všeč – in blagodejno vpliva na moje telo. To sje zame dovolj razlogov, da nadaljujem.

Kefir lahko vpliva na spomin

Poleg tega obstaja po mnenju raziskovalke razlog, zakaj je kefir od vseh fermentiranih živil še posebej priljubljen: “Kefir je od vseh fermentiranih živil najbolje raziskan in je zato odlična izbira za začetek uživanja fermentiranih živil.” Nove študije, po Leeminginih besedah, kažejo tudi, da lahko kefir podpira delovanje možganov, zlasti tako imenovani “relacijski spomin” – vrsto spomina, ki vam pomaga, da se spomnite, kje ste pustili ključe ali obraze ljudi.

A tudi druga fermentirana živila, kot so jogurt, kimči, kislo zelje in kombuča, vsebujejo žive mikroorganizme, “čeprav se njihova mikrobiološka sestava razlikuje”. Čeprav jogurt pogosto primerjajo s kefirjem, kefir na splošno vsebuje širši nabor bakterij in kvasovk. Za doseganje maksimalnih koristi za zdravje je raznolikost ključnega pomena: “Če iščete koristi za zdravje črevesja, je dober pristop uživanje različnih fermentiranih živil, saj vsako zagotavlja drugačno mešanico mikrobov za vaš črevesni mikrobiom.”

vogue.de