Šest romanov, ki bi se odlično vklopili v svet Sofie Coppola

Če bi mi kdo rekel, da lahko do konca svojega življenja gledam filme samo enega režiserja – zjutraj, popoldne in zvečer – bi brez razmišljanja izbrala Sofio Coppolo. Njeni filmi v meni prebujajo tisto čudno, sladko-bolečo nostalgijo za stvarmi, ki jih nikoli nisem doživela. Kot da žurala z Marie Antoinette v Versaillesu, tolažila Priscillo po Las Vegasu in bila ena izmed ekipe Bling Ring.

Od The Virgin Suicides, preko Marie Antoinette in Lost in Translation, do nedavne Priscille – Sofia Coppola me je očarala s vsakim filmom. Ne le zaradi estetike (čeprav je vedno popolna), ampak zaradi načina, kako prikazuje svoje like. Coppola v svojih filmih prikazuje, kaj pomeni biti ženska, ki išče svojo pot, medtem ko jo svet nenehno poskuša nadzorovati.

Zato me je navdušilo, ko je za Vogue razkrila, da bo leta 2025 začela pisati svoj novi scenarij. In medtem ko nestrpno čakamo na njen naslednji projekt, vam prinašam nekaj romanov, za katere bi si želela, da jih prenese na filmsko platno.

Bunny, Mona Awad

Ekscentrično, temačno in kaotično. Tri besede, ki opisujejo ta roman in kričijo Sofia Coppola. Roman spremlja introvertirano Samantho, študentko književnosti na elitni univerzi. Je na delavnici pisanja z ostalimi štirimi dekleti, ki se medsebojno kličejo “Bunny” – in ki jih Samantha nikakor ne prenese. Dokler nekega dne ne prejme povabila, da se pridruži njihovemu ožjemu krogu. V obliki origami laboda, seveda – zakaj pa ne? Nenadoma se znajde v njihovem svetu, kjer je meja med fantazijo in resničnostjo zabrisana, Bunny Girls pa zajčke dobesedno spreminjajo v moške. Ja! To je njihova stvar. Njihov čuden, temačen ritual. Njihov vir navdiha. In ravno ko pomisliš, da so samo skupina deklet, ki izgledajo kot okrašeni kolački, se zaveš, da so pravzaprav – popolnoma, nepopravljivo bizarne.

My Year of Rest and Relaxation, Ottessa Moshfegh

Pripovedovalka romana My Year of Rest and Relaxation je mlado, lepo, premožno dekle v dvajsetih letih, ki se po izgubi staršev odloči za hard reset svojega življenja. Kako? Prespati celo leto in se zbuditi kot nova, boljša verzija sebe. Oborožena s kombinacijo predpisanih zdravil, dneve preživi napol v spanju, te redke trenutke budnosti pa izkoristi za sprehode do sosednje trgovine, lekarne ali svojega psihoterapevta – preprosto zato, da obnovi svojo zalogo tablet. Gleda stare filme iz 90. let, občasno pa trpi obiske svoje “najboljše prijateljice” Reve. Iskreno povedano, če lahko kdo prenese to zgodbo na platno s pridihom stila in črnega humorja – je to Sofia Coppola.Kdo ve, morda me prepriča, da naslednjih 12 mesecev prespim.

The Girls, Emma Cline

Poletje, kult, najstniška obsedenost in občutek pripadnosti, čeprav veš, da gre vse navzdol. Dogajanje romana je postavljeno v severno Kalifornijo v pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Na začetku poletja osamljena najstnica Evie Boyd v parku opazi skupino deklet – brezskrbnih, divjih, z “briga me” držo v vseh pogledih. Seveda je takoj zaintrigirana. Najbolj jo privlači Suzanne in kmalu se Evie znajde povlečena v svet kulta, ki bo kmalu postal razvpit – da, govorimo o kultu, ki je zelo podoben Mansonovemu. Ta kraj, ki se nahaja na zanemarjenem ranču v hribih, za Evie postane eksotična in razburljiva izkušnja. V rokah Coppole The Girls ne bi bil true crime film, temveč prikaz norega, nepozabnega in kaotičnega poletja najstnice.

The Bell Jar, Sylvia Plath

Ta roman spremlja mlado Esther Greenwood, dekle z obetavno književno prihodnostjo. Kot zmagovalka književnega natečaja pride v New York, ki jo očara – njegove zabave, družba in vse, kar to mesto ponuja, a kmalu spozna, kako brezsmiselno je vse to. Esther postaja zavedna svoje globoke neprilagodljivosti. Njena osebnost in duh začneta popuščati pod težo pritiska, zato se mora vrniti domov. Prežeta z melanholijo čuti, da njen karakter razpada, strah pred prihodnostjo in neuspehom pa jo vodi v popoln zlom. Coppolina sposobnost, da odlično prikazuje kompleksne ženske like, nam je dobro znana in ta roman le čaka, da ga prenese na filmsko platno.

A Certain Hunger, Chelsea G. Summers

Dorothy Daniels je food kritičarka, ki živi za luksuzne večerje, potovanja in moške. Toda pod to popolno fasado čaka nekaj temnega, da pride na površje. Ko preneha zatirati svojo “drugo plat”, začne Dorothy jesti moške – in to s kozarcem vina in komentarjem o teksturi mesa. Ta roman je temna satira foodie kulture, a tudi subtilen prikaz ženske moči, lakote in besa. Dorothy je ženska, ki se noče ukrotiti – in prav te ženske Coppola najbolj razume.

Cleopatra and Frankenstein, Coco Mellors

Cleo je stara 24 let in se poskuša znajti v New Yorku, ko ji poteče študentska viza. Frank je star 44 let in ima vse, česar ona nima – veliko stanovanje, denar in uspeh. Hitro se zaljubita in še hitreje poročita. On ji ponuja zeleno karto, varnost in luksuz. Ona mu vrača mladosten občutek. Sliši se romantično, dokler ne postane preveč resnično. Poroka se zgodi čez noč – posledice pa trajajo leta. Vsako poglavje se poglablja v njuna življenja in življenja njune majhne, ​​disfunkcionalne ekipe. Kleopatra in Frankenstein v režiji Sofie bi bil melanholičen, estetsko osupljiv in brutalno iskren film, ki bi si ga ogledali v eni sapi – in o njem razmišljali še mesece zatem.