Ibiza pred rave revolucijo skozi objektiv Davea Swindellsa

Predstavljajte si otok, kjer čas izgubi pomen in vsaka noč postane neskončna eksplozija svetlobe, zvoka in čiste svobode. To je bila Ibiza leta 1989 – zadnja sezona, preden so se morali legendarni klubi, kot sta Ku in Amnesia, prikloniti pravilom in pokriti svoja plesišča.
To je bil čas, ko se je vse zdelo mogoče: glasba ni imela meja, žanri so se zlivali v evforične sete DJ-jev, kot sta Alfredo in José Padilla, in vsak izlet je bil avantura v neznano. Plesalo se je pod zvezdami, medtem ko je bil zrak napolnjen z vonjem po slani morski vodi in nečem, čemur bi lahko rekli čista, surova svoboda.
Občutek? Kot da ste del skrivne družbe, ki ve, kar mora preostali svet šele odkriti – da glasba ni le ritem, ampak skupni jezik, gibanje odpora do vsakdana in praznovanje trenutka, ko vsi postanejo eno. To je bil vrhunec obdobja, prelomna točka, preden je otok postal svetovna atrakcija in so noči začele imeti meje.
Ibiza 1989 je bila čista ekstaza, ujeta med svobodo in bližajočo se komercializacijo.
Tretja izdaja kultne knjige Davea Swindellsa, ki je bila že dvakrat razprodana, je še ena, morda zadnja priložnost za potovanje skozi čas, naravnost v osrčje legendarnega nočnega življenja party otoka. Pokukajte znotraj in zunaj obzidja znanih klubov in barov: Ku, Amnesia, Pacha in seveda ikoničnega Café del Mar.

Človek, ki je živel noč

Če obstaja kdo, ki uteleša duh klubskega življenja, je to Dave Swindells. Kot urednik nightime rubrike revije Time Out London od leta 1986 do leta 2009 je preživel leta v lovljenju hedonističnih trenutkov na plesiščih po vsem svetu. Toda nekaj njegovih najbolj ikoničnih fotografij je bilo posnetih med tednom, ki ga je preživel na Ibizi leta 1989 – na nalogi za 20/20 Magazine.

Amnesia

Amnesia, denimo, je bila takrat precej manjša – imela je štiri bare, danes jih je 16, to pa je bilo poletje, ko je bilo zapovedano, da morajo klubi do leta 1990 zgraditi strehe, da bodo domačini končno lahko mirno spali. Poleg tega, da je bil to prvi obisk Davea Swindellsa na otoku, je bila to tudi njegova zadnja priložnost, da ujame duh Ibize, preden sta morala Ku in Amnesia zakriti svoja odprta plesišča in so na obalo začeli prihajati valovi britanskih turistov.

Amnesia

“Naša ideja je bila odkriti, zakaj so imeli Ibiza, njeno nočno življenje in balearski ritmi, ki so jih vrteli tamkajšnji DJ-ji, tako močan vpliv po Združenem kraljestvu – in kaj bi lahko Ibiza razkrila o prihodnji smeri kulture plesne glasbe,” pravi Dave.

Amnesia

Café del Mar

“Šele ko sem prispel na Ibizo, sem spoznal, kako nenavadno je v resnici, da se je prizor, ki so ga navdihnile tople balearske noči, cvetovi bugenvilije in zimzelene rastline okoli udobnih chill-out kotičkov, v Londonu spremenil v temne, zadimljene jame, osvetljene s stroboskopi, kjer s stropa kaplja znoj.”

Café del Mar

“Na Ibizi je bilo leta 1989 zlahka verjeti, da je vse mogoče: da klubi skrivaj mešajo MDMA prah v koktajle, da lahko glasba skače med žanri in je vznemirljiva kot čista čarovnija, da lahko vedno najdeš drug klub ali bar, kjer lahko nadaljuješ, dokler imaš moč.”

Ku

“Ni bilo pomembno, koliko si star, kdo te privlači ali koliko denarja imaš – če si prišel zaradi fieste in glasbe, si dobrodošel. Seveda je pomagalo, če si se znal obleči za vstop v Pacho, le bogati pa so si lahko privoščili mizo s pogledom na plesišče.”

Ku

Pacha

Pacha

“Vedno je obstajal skrivni zaliv ali plaža, kjer si lahko ustvaril svojo zabavo …”

Pacha

Swindells se spominja tudi nepozabnega prizora s terase Amnesije, kjer je bil britanski obiskovalec z naslovnice ujet v popolni jutranji svetlobi: “Ko je skupina španskih klaberjev prispela na vhod, sem padel na vse štiri in se splazil za njimi. Bum! Notri sem! Dekle na fotografiji je bila italijanska princesa, z ekipo, ki je imela vodne pištole, napolnjene s tekočim E-jem – bilo je čisto noro. Brez dvoma, to je bila najboljša noč v mojem življenju.”

Nekaj ​​teh fotografij je bilo že objavljenih v zdaj že nedostopni knjigi Spirit of Ibiza,ki je postala redek zbirateljski primerek z zasoljeno ceno. Toda to je bil le del tega, kar je Swindells posnel. Nova knjiga vsebuje štirikrat več fotografij, je večja, prodre globlje v temo, uredila pa sta jo Dave Swindells in IDEA, kar je rezultiralo v najbolj stilizirano knjigo o Ibizi vseh časov. To ni samo zgodovina klubske scene – to je vizualna kapsula obdobja, ko so glasba, moda in svoboda trčile v popolni nevihti. Je več kot knjiga. Je povabilo na ples – spomin na trenutek, ko je noč trajala večno.