Japonci imajo rešitev za zimski blues

Če bi me kdo vprašal, kje najraje preživljam čas, bi mu rekla v gozdu. Odgovor na to vprašanje poznam kadar koli v dnevu, vendar se zdi, da se ga ne spomnim dovolj pogosto. Morda sta ravno ta zima in zimski blues, ki nas spremlja, medtem ko odštevamo do pomladi, pravi čas, da se spomnim, kako pomembno je iti v gozd.

Japonci so temu občutku dali tudi ime, pravijo mu forest bathing, oziroma gozdna kopel, po japonsko shinrin-yoku. Tako kot je marsikaj na Japonskem umetnost, tako je tudi to umetnost, da se nameni čas in povezovanju z gozdom in vsrka skozi vse čute, kar le-ta ponuja. To ni le preprost sprehod po gozdu, ampak zavestna in kontemplativna praksa potopitve v prizore, zvoke in vonjave narave. In seveda Japonci niso edini, ki so tovrstno ekoterapijo sprejeli kot večstransko koristno, ampak so jo vzeli nekoliko resneje in jo kot vrsto mobilne meditacije pod krošnjami živih gozdov (natančneje leta 1982) vključili v svoj nacionalni zdravstveni program.

Bivanje v naravi, kadar je le mogoče

Številni strokovnjaki se s to temo ukvarjajo že leta in po njihovih nasvetih že bivanje v naravi (kadarkoli in kjerkoli lahko) šteje za neke vrste terapijo. Dr. Qing Li, avtor knjige Shinrin-Yoku: The Art and Science of Forest Bathing, je svetovni strokovnjak na tem področju, ki je celo priznal, da vsak dan vzame svoje kosilo v lokalni park blizu svojega delovnega mesta, Medicinske šole Nippon, da se okopa v gozdu. “Najboljši način za spopadanje s stresom v službi je gozdno kopanje. Vsak dan med odmorom za kosilo prakticiram shinrin-yoku. Ne potrebujete pravega gozda; vsaka majhna zelena površina bo zadostovala. Pustite svojo skodelico za kavo in telefon in le počasi hodite. Telovadba ni potrebna, dovolj je le, odpreti svoje čute naravi. “Izboljšalo bo vaše razpoloženje, zmanjšalo napetost in tesnobo ter vam pomagalo, da se boste osredotočili in skoncentrirali do konca dneva,” je zapisal v svoji knjigi.

Vodnik po gozdnem kopanju za začetnike

Raziskave o umetnosti shinrin-yoku so pokazale, da lahko čas, porabljen za hojo po gozdu, zniža krvni tlak, zniža raven kortizola ter izboljša koncentracijo in spomin. Ugotovljeno je bilo tudi, da kemikalije, ki jih sproščajo drevesa in rastline, znane kot fitoncidi, krepijo imunski sistem. Torej, odpravite se v gozd – samo sprehodite se skozi lokalni gozd ali park, nič bolj lažjega kot to. Tokrat boste morali le svojo pozornost in vse čute usmeriti v naravo okoli sebe. Tukaj je nekaj nasvetov za boljšo poglobitev v to ekoterapijo.

• Izberite mirnejši del dneva. Zgodaj zjutraj ali pozno zvečer je gozd navadno tišji in manj je ljudi naokoli.
• Izklopite elektronske naprave. Odložite telefon in druge zaslone vsaj za uro ali dve – tako boste upočasnili tempo in se popolnoma posvetili trenutku.
• Upočasnite. Počasi se premikajte in opazujte svet okoli sebe ali pa preprosto sedite na štor in vpijajte vzdušje. Če ostanete tiho in mirni, je večja verjetnost, da boste opazili divje živali, kot so jeleni in ptice.
• Povežite se s svojimi čuti. Dotaknite se lubja drevesa, občutite toploto sonca na obrazu, bodite pozorni na šelestenje listov in različne zvoke narave.
• Osredotočite se na svoje dihanje. Globoko in zavestno dihanje vam pomaga, da se sprostite in se bolje povežete z okolico. Zaprite oči, desetkrat počasi vdihnite, nato jih odprite in se nežno vrnite v trenutek.
• Ostanite tako dolgo, kot želite. Idealno je preživeti dve uri v gozdni kopeli, a že deset minut v naravi lahko prinese občutek svežine in miru.