Skrivni kraji Neaplja: S.Pietro ai Due Frati je zaliv s kristalno čistim morjem v središču mesta

Travertin, okus in vonj po soli, ribiške legende in kristalno čisto morje. Sredi mesta. Vse to je vredno odkriti, ko se odpravite na izlet v Neapelj in ta mali skriti zaliv je nekaj najlepšega, kar lahko doživite v živahnem mestu. Še posebej, ker gre za dobro varovano skrivnost, ki vam je ne bo vsak izdal. Neapelj je v zadnjih letih doživel pravo turistično renesanso in se s poceni leti iz Zagreba, Splita in celo Dubrovnika, včasih manj ali malo več, odvisno od tega, kakšno ponudbo ujamete, približal občinstvu iz jadranske regije. Mnogi so si za kratek sedemdnevni oddih izbrali Neapelj in se vrnili domov polni vtisov in navdušenja. Fantastična italijanska hrana, Jadransko morje, ki ga poznamo, čeprav pravijo, da je na naši strani lepše in pristen šarm tega starega znanca. Najboljši del Neaplja je, da boste našli čudovite plaže blizu samega središča mesta. V nadaljevanju spoznajte legendo o dveh bratih, ki daje temu zalivu poseben zgodovinski čar.

Baia di San Pietro ai Due Frati je eden najbolj romantičnih kotičkov mesta, malo poznan tudi samim Neapeljčanom. V prevodu Zaliv sv. Peter pri dveh bratih ponuja čudovit pogled na kristalno čisto modro morje s pogledom na zaliv Posillipo. Nad tem mestom lebdi duh ribiške legende, možno pa je tudi najeti skrivni Airbnb z majhno zasebno plažo. Zaliv obeh bratov so oblikovale sile morja, v določenem smislu pa tudi človeška malomarnost, kar je paradoksalno povečalo njegov šarm. Kot da bi moč časa in plastenje epoh presegla tiste, ki njegove lepote niso spoštovali.

Niz 200 stopnic navzdol do morja

Do tega skritega zaliva se boste morali sprehoditi po približno dvesto stopnicah dolgi poti, ki se začne nedaleč od številke 37, na ulici imenovani Via Posillipo. Takoj ko zavijete s ceste, se stopnišče, ki štrli med bistrino morja, razcepi in na eni strani pripelje do zasebnega posestva, na drugi strani pa se v vse ožji uličici, obdani s čarobno svetlobo, ki se prebija skozi hiše in majhna vrata, spušča do morja. Včasih se zmrači, včasih jo osvetlijo nenadni pogledi na morje, ki se odpirajo med hišami. Spust do zaliva S.Pietro ai Due Frati je bolje doživeti kot opisovati; je neverjeten, edinstven kotiček, stisnjen med lehnjak in stare, propadajoče zidove, ki nosijo sledi arhitekturnih nedoslednosti.

Sprehod do hriba

Kdo ve, kolikokrat so po tej cesti gor in dol hodili ribiči in težkokategorniki! Temelj te poti, ki so jo Neapeljčani imenovali tudi o’Canalone, je pravzaprav zadnji del zelo starodavne ceste vzdolž morskega hriba, ki jo je pozneje prelomila Via Posillipo na dvoje in se nadaljuje, ko se cesta konča pri vzponu na S.Paolo a Villanova. Izjemen sprehod, ki bi ga bilo treba opraviti v enem dihu, pa se skorajda ne izvaja več.

Prihod na morje – čisti spektakel

Prihod na morje je dih jemajoč: prave plaže ni, hiše se dvigajo nad vodo, kar pa pade v oči je morje s prozornim, kristalno čistim dnom, ki vas spominja, kot da se nahajate v ogromnem bazenu na gladini katerega se vrtinčijo galebi. Ta zaliv je eden od skrivnih krajev Neaplja, kraj, izkristaliziran v času, čarovnija, v kateri lahko uživate do sončnega zahoda, s pogledom na otoke Capri in Ischia ter Vezuv. Z zadnjih stopnic lahko vidite majhno plažo in klif, do katerega lahko pridete po morju, če se želite potapljati in opazovati morsko dno skozi čisto vodo.

Skrivni Airbnb z zasebno plažo

Gre za privilegiran kotiček raja, ki ga lahko najamete v zalivu S.Pietro ai Due Frati, več o namestitvi pa najdete tukaj. To skrito zatočišče je odprto proti morju in zasebni plaži, na katero lahko pridete neposredno iz dnevne sobe in kjer lahko pozabite na vse težave in gnečo ter uživate, četudi le za vikend, v tistem občutku svobode, ki ga lahko prenese le morje. Hiša je očarljiva in ponuja spektakularen pogled na kristalno čisto morje Neapeljskega zaliva, zasebni dostop do plaže pa je plus, ki ga ponuja malo nastanitev v mestu.

In legenda pravi …

Dva fratra sta dve skali, posvečeni duhoma dveh bratov, ki sta se sovražila zaradi ženske. Zaliv dveh bratov je poleg tega, da je eden najlepših zalivov Posillipa, tudi varuh grozljive legende, ki jo v stari italijanščini pripoveduje neznani avtor z naslovom Concetta. Dva fratra, oziroma dva brata, sta lokalna ribiča po imenu Luigi in Carmine. Legenda je postavljena v ta majhen zaliv in se začne v strašni nevihtni noči, ko se je ubogi ribiški čoln siromašnih bratov za las izognil brodolomu in končal kot razbitina ob skalah na vhodu v zaliv. Preprosto življenje Carmineja in Luigija, dveh mladih ribičev, ki živita na gozdnatem pobočju nasproti zaliva, se dramatično obrne tisto noč, ko rešita mlado brodolomko po imenu Concetta. Tragičen konec doleti tudi preostalo njeno družino, toda Concetta najde tolažbo v domu ribičev, ki se vanjo sčasoma zaljubita in začneta ljubezensko rivalstvo, ki zapečati njuno usodo. Vrhunec te zgodbe se zgodi med karnevalom, ko se maskirani Luigi odloči ugrabiti Concetto, da bi jo za vedno izbrisal iz bratove pozornosti in jo odpeljal na morje. Toda Carmine je začutil nevarnost in se povzpel na drug čoln, prišel do brata in ga do smrti zabodel naravnost v srce. Odkritje zamaskirane identitete zgrozi Carminea, ki si prevzet od žalosti vzame življenje. Od takrat so številni kopalci prisegli, da so med skalami videli dve mimoidoči postavi, duha Luigija in Carmine, ki sta, ko sta šla skozi tančico življenja, iskala mir v onstranstvu.

A legenda se tu ne konča in nadaljuje, kako je v noči na 29. junija, na dan svetih Petra in Pavla, dve skali, ki sta nekoč izplavali v zalivu, “dva fratra”, skrivnostno zamenjali mesti, medtem ko se duhova obeh bratov še vedno spopadata. Danes je od obeh skal ohranjena le ena, drugo je pred več desetletji zadel čoln in je potonila pod gladino vode.

Druga različica legende o zalivu

Po nekaterih zgodovinskih virih se zdi, da je v zgodnjem krščanskem obdobju v zalivu S.Pietro ai Due Frati stala votivna cerkev poimenovana po sv. Petru apostoua, točno na mestu, kjer je apostol pristal s svojim čolnom. Morda sta bila dva fratra namesto bratov dva meniha, zadolžena za varovanje svetišča. Domneva se, da je bila cerkev kasneje prizidana renesančni cerkvi sv. Brigite, ki je bila predana očetom sv. Dominika in spremenjena v manjši samostan, ki je bil kasneje zaradi pomanjkanja sredstev opuščen. Posmrtni ostanki so bili skoraj zagotovo zakopani v starih zidovih hiš v bližini morja, nato pa so jih odnesli valovi.

Če se odločite, da se odpravite v ta košček raja in ga odkrijete z lastnim raziskovanjem, boste imeli na platformi Airbnb številne možnosti.

vogue.it