Dejanska stavba, ki je navdihnila serijo Squid Game, je videti neverjetno

Odkar se je pojavila na televiziji, je serija Squid Game prevzela svet. Če je niste gledali, ste zagotovo sodelovali vsaj v pogovoru, kjer je bila omenjena, poleg tega pa je postala svetovni fenomen in najbolj gledana serija na Netflixu doslej (v prvih 28 dneh od premiere je pritegnila več kot 142 milijonov gospodinjstev) ter sprožila zanimanje za južnokorejsko kinematografijo (čemur se nismo niti najmanj uprli).

Prva sezona serije Squid Game je izšla leta 2021, ter bila močno sprejeta med kritiki in občinstvom, potem ko je pritegnila mednarodno pozornost, kot bi si jo želel vsak avtor, pa je osvojila številne nagrade, med drugim šest emmyjev in en zlati globus. Uspeh je bil potrjen, težko pričakovana druga sezona pa je prispela lani decembra, zato je tematika serije ponovno v ospredju. Recenzije so spet dobre – vsi so zadovoljni, da druga sezona ni pokvarila prve, tretjo in zadnjo pa so posneli takoj za drugo in naj bi izšla leta 2025. (to bo dobro leto za ljubitelje serije).

Courtesy of Ricardo Bofill Taller Arquitectura

Ta južnokorejska distopična drama, ki jo je napisal in režiral Hwang Dong-hyuk, je dosegla neverjeten uspeh zaradi svoje dobro oblikovane premise – globokega socialnega komentarja in čustveno intenzivne pripovedi. Serija se osredotoča na skupino ljudi, ki se soočajo z resnimi finančnimi težavami in sprejmejo povabilo k sodelovanju v smrtonosni družabni igri za priložnost, da osvojijo veliko denarno nagrado. Ko tekmujejo v otroških igrah z grozljivimi preobrati, se soočajo z moralnimi dilemami, bojem za preživetje in brutalnim prikazom družbene neenakosti.

Courtesy of Ricardo Bofill Taller Arquitectura

Eden najzanimivejših elementov serije Squid Game je njena osupljiva in ikonična vizualna estetika (kar me je sploh pritegnilo k ekranu), še posebej arhitekturna zasnova prostorov, v katerih se igre odvijajo. Scenografija in likovna zasnova v seriji igrata ključno vlogo pri ustvarjanju vznemirljivega vzdušja, ki spominja na nadrealistično, skoraj sanjsko resničnost, hkrati pa služi kot metafora za globlja družbena sporočila.

Arhitekturne strukture v seriji pogosto spominjajo na otroška igrišča iz preteklosti, uporabljajo pa preproste oblike, kot so kvadrati, krogi in trikotniki. Živahne barve, ki prevladujejo, kot so roza, zelena in modra, vzbujajo nedolžne asociacije na otroštvo, ki pa v kontekstu serije postanejo srhljive zaradi brutalne resničnosti iger.

Courtesy of Ricardo Bofill Taller Arquitectura

V serijo se lahko hitro zagledate, a ko ugotovite, da na tem svetu obstaja zgradba, po kateri se je zgledoval vizualni del serije in ki je odlično sovpadala z vso omenjeno simboliko, vas pa kar spreleti. Arhitekturna mojstrovina Ricarda Bofilla, Muralla Roja, s svojimi neskončnimi stopnišči in živahnimi barvami je neposredno navdihnila estetiko serije. Ta stavba, ki združuje kompleksno geometrijo in osupljivo paleto barv, briše prostorske meje in ustvarja igrivo, a tudi restriktivno vzdušje.

Courtesy of Ricardo Bofill Taller Arquitectura

V seriji se ta vpliv kaže skozi podobne prostore, kjer se liki premikajo po labirintnem stopnišču v pastelno zelenih, modrih in rožnatih odtenkih, s čimer se stopnjuje dramska napetost in poudarjajo kontrasti med otroško igro in brutalnimi izzivalnimi vlogami. To stopnišče tvori hrbtenico projekta, povezuje prostore na različnih nivojih in vodi do vseh minimalističnih in jamam podobnih prostorov. Ta dizajn je neposredno navdihnjen z deli nizozemskega umetnika MC Escherja, znanega po svojih iluzionističnih grafikah neskončnih stopnic in nemogočih arhitekturnih struktur. Labirint v kombinaciji z živimi barvami jasno spominja na to pravo zgradbo, postmoderni kompleks La Muralla Roja, kar v prevodu pomeni Rdeči zid, ki se nahaja v Manzaneri, Calpe, v Španiji.

Courtesy of Ricardo Bofill Taller Arquitectura

Zasnoval ga je priznani španski arhitekt Ricardo Bofill leta 1968 za podjetje Palomar SA, gradnja pa je bila končana leta 1973. To arhitekturno delo velja za eno Bofillovih najbolj znanih del in je redno uvrščeno med njegovih 10 najbolj ikoničnih projektov. “S tem projektom je RBTA (Ricardo Bofill Taller de Arquitectura) želel razbiti post-renesančno delitev med javnimi in zasebnimi prostori z reinterpretacijo sredozemske tradicije kazbe ali utrdbe. Labirint te rekonstruirane kazbe temelji na natančnem geometričnem načrtu, ki sledi tipologiji grškega križa s kraki dolžine 5 metrov, ki so razvrščeni na različne načine. Na mestih kjer se kraki križajo se nahajajo storitveni stolpi, kot so kuhinje in kopalnice”, sporočajo iz pisarne slavnega arhitekta.

Pri načrtovanju La Muralla Roja je Bofill našel navdih v tradicionalni arhitekturi severnoafriških kazb in arabsko-sredozemskem slogu. “Te elemente je moderniziral v avantgardnem slogu, hkrati pa ohranil značilne podrobnosti, kot so dvorišča, stopnice in mostovi, ki povezujejo vse dele kompleksa,” je zapisano v opisu projekta Ricarda Bofilla Taller Arquitectura, ki nadaljuje njegovo dediščino.

Courtesy of Ricardo Bofill Taller Arquitectura

Kompleks ponuja različne ugodnosti za najemnike, vključno z dvema trgovinama, savno in restavracijo, ki se nahajajo v prvem nadstropju. Strešne terase so opremljene s solariji in bazenom, ki so na voljo izključno stanovalcem. La Muralla Roja je sestavljena iz skupno petdesetih stanovanjskih enot, razdeljenih v tri različne velikosti in sloge. Garsonjere so velike približno 60 kvadratnih metrov, dvosobna stanovanja 80 kvadratnih metrov, trisobna pa približno 120 kvadratnih metrov. Ta kompleks ne navdušuje le s svojo edinstveno zasnovo, temveč svojim prebivalcem zagotavlja tudi funkcionalnost in udobje, saj združuje sodoben slog s tradicionalnimi arhitekturnimi elementi.

Courtesy of Ricardo Bofill Taller Arquitectura

“S tem dizajnom je Bofill združil avantgardno estetiko s funkcionalnostjo in ustvaril prostor, ki briše meje med zasebnim in javnim, ter arhitekturno celoto, ki odraža bogato kulturno zgodovino sredozemskega prostora,” pravijo arhitekti o tem skoraj neresničnem objektu, medtem ko mi še naprej občudujemo fotografije, ki so nam jih zaupali in si predstavljamo, kako bi bilo v resnici živeti med temi rdečimi zidovi.

Photo: Courtesy of Ricardo Bofill Taller Arquitectura