7-krat, ko je bil brutalizem briljantno uporabljen na filmskem platnu

Pogumen v svoji estetiki surove funkcionalnosti, brutalizem je arhitektonski slog, h kateremu se vedno znova vračamo. Čeprav je zaznamoval sredino 20. stoletja in so ga pogosto opisovali kot kontroverznega in grdega, danes doživlja ponovno vrednotenje kot simbol iskrenega in brezkompromisnega oblikovanja.

Ime izhaja iz francoskega izraza béton brut, kar pomeni surovi beton, material, ki je najpogosteje uporabljen v brutalizmu. V času, ko se zdi, da je vsega preveč, potrebujemo ta smer, ki se izogiba dekorativnosti in se osredotoča na utilitarnost ter iskrenost materialov. Zaradi tega me brutalistične zgradbe vedno spomnijo na utrdbe, mogočne in nedostopne trdnjave, ki so hkrati fascinantno iskrene v svoji obliki.

Film “Brutalist”, photo A24

Brutalist, po mnenju mnogih najboljši film leta, od katerega se veliko pričakuje v prihajajoči sezoni nagrad (že je osvojil 3 nagrade na podelitvi Golden Globes), je ponovno obudil ljubezen do brutalizma. Ta triosni film spremlja Lászla Tótha (Adrien Brody), madžarsko-judovskega arhitekta, ki je preživel holokavst in si v povojni Ameriki skuša ustvariti novo življenje. Tóth, izšolan na Bauhausovi šoli in nekoč cenjen v Evropi, prispe v Philadelphio brez vsega. Njegov talent na novem terenu ne zadostuje za uspeh, drama pa se razvija okoli njegovega soočanja z občutkom nepripadnosti, odvisnostjo in predsodki. Na koncu dobi nalogo od industrijalca Harrisona Leeja Van Burena (Guy Pearce), da oblikuje Institut—monumentalni družbeni center, ki postane njegov umetniški triumf in obenem srhljiv opomnik na njegovo preteklost. Adrien Brody ponovno blesti v glavni vlogi, medtem ko je režiser Brady Corbet ustvaril film, v katerem arhitektura zavzame osrednje mesto, arhitekt pa je osrednji lik. Njegov lik je navdihnjen z delom Breuerja, Kahna in Rudolpha.

Film “Brutalist”, photo A24

Nekateri strokovnjaki bodo morda rekli, da film vendarle ni toliko o arhitekturi, kot bi pričakovali (poudarek je bolj na osebni drami lika), vendar je prav arhitektura zaslužna za osupljivo lepo kinematografijo v filmu. Da, brutalizem se je znova izkazal za izjemno vizualno privlačnega na filmskem platnu. To ni prvič, zato smo se v nadaljevanju spomnili filmov, ki so prav tako briljantno izkoristili brutalistično arhitekturo kot kuliso.

Alphaville, 1965

MUBI

Jean-Luc Godard je svojo znanstvenofantastično detektivsko dramo postavil v distopično mesto Alphaville, vendar je bil celoten film posnet v Parizu in njegovi okolici. Kot kulise so bile uporabljene moderne betonske in steklene zgradbe, ki so bile takrat novost, mnogim pa so odražale vizijo temačne prihodnosti.

Clokwork Orange, 1972

Warner Bros / MUBI

Wikimedia Commons / Photo: Jon Bennett

Stanley Kubrick je uporabil novo zgrajeno naselje Thamesmead, nizko zasnovan stanovanjski kompleks, za ključne prizore v svojem distopičnem prikazu prihodnosti v filmu A Clockwork Orange. Te mračne stanovanjske stolpnice so kraj, kjer Malcolm McDowellov lik Alex živi s svojimi starši, in prav pred temi stolpnicami Alex vrže dva svoja “drooga” v jezero.

Tenebrae, 1982

Photo: Luciano Tovoli

Film Tenebrae je klasičen giallo grozljivka, ki združuje elemente kriminalne skrivnosti in slasher žanra. Čeprav se zgodba odvija na več lokacijah, je eno najbolj osupljivih prizorišč v filmu Villa Ronconi, osupljiva vila v Rimu. To modernistično zgradbo je zasnoval italijanski arhitekt Saverio Busiri Vici, zgrajena pa je bila približno desetletje pred snemanjem filma. Stavba izstopa s konzolnimi ploskvami in kubičnimi oblikami, njene globoke niše pa ustvarjajo dramatične igre svetlobe in sence. Glede na naslov filma, ki pomeni “tema”, ta arhitektura odraža in poudarja mračno in grozečo atmosfero, ki je ključna za ton filma.

1984, 1984

Virgin Films (UK)

Film 1984 prikazuje življenje običajnega delavca v totalitarni državi Oceania, pri čemer brutalistični elementi arhitekture odražajo razliko med mogočnimi in nemočnimi. Winston Smith (John Hurt) živi v preprostem, razpadajočem betonskem prostoru, medtem ko voditelj O’Brien (Richard Burton) prebiva v bolj sofisticiranem domu iz kamna. Drugi prostori v filmu, kot so sejne sobe, tovarne in druge temačne lokacije, so prav tako zasnovani v betonu, kar dodatno poudarja temačno in zatiralsko vzdušje.

The Big Lebowski, 1998

Gramercy Pictures

Photo:Tom Ferguson Photography, courtesy of LACMA

Hiša Sheats–Goldstein v Los Angelesu, ki jo je leta 1963 zasnoval John Lautner, je postala prepoznavno arhitekturno delo zaradi svojega betonskega konzolnega stropa. Čeprav je bila oblikovana desetletja prej, je hiša pridobila filmsko slavo, ko je v kultnem filmu The Big Lebowski bratov Coen postala dom Jackija Treehorna, producenta pornografskih filmov in oderuha. Brutalistična arhitektura te hiše se je popolnoma zlila z abstraktno atmosfero filma. Zanimivo je, da je zbiratelj umetnin James Goldstein hišo podaril muzeju Los Angeles County Museum of Art, poleg nje pa še svojo zbirko umetnin in vintage modnih kosov ter donacijo v vrednosti 17 milijonov dolarjev za vzdrževanje strukture in njene vsebine.

High-Rise, 2015

Studio Canal, Magnolia Pictures

Studio Canal, Magnolia Pictures

Studio Canal, Magnolia Pictures

V filmu High-Rise, ki je adaptacija istoimenskega romana J.G. Ballarda iz leta 1975, se zgodba odvija v luksuzni stanovanjski stolpnici, kjer življenje hitro zdrsne v kaos, temelječ na družbenih razredih. Film prikazuje postopno razpadanje družbenih norm znotraj stavbe, kjer bogati in revni začno živeti v vzporednih svetovih, kar vodi v nasilje in anarhijo. Za ustvarjanje impresivnih, sodobnih in grozečih prostorov so filmski ustvarjalci uporabili stavbe iz 70. let, ki se nahajajo v okolici Londona, nato pa jih kombinirali z računalniško generiranimi slikami (CGI), da bi ustvarili edinstveno vizualno atmosfero, ki odraža distopični ton filma.

Blade Runner 2049, 2017

Warner Bros

V filmu Blade Runner 2049 režiser Denis Villeneuve uporablja brutalistični arhitekturni slog za ustvarjanje vtisa distopične prihodnosti pod nadzorom korporacij. Ryan Gosling, ki igra glavnega junaka, potuje skozi mesta, polna impozantnih betonskih struktur in zgradb z ostrimi, kotnimi linijami. Ta arhitekturni slog poudarja hladno in neusmiljeno atmosfero filma ter ustvarja svet, ki je hkrati impresiven in zastrašujoč. Brutalizem v tem kontekstu ni le estetska izbira, temveč tudi način, kako film prikazuje družbo, v kateri prevladujejo močne korporacije.