Najboljši primeri arhitekturnih projektov, ki promovirajo filozofijo 'ponovne uporabe' na Hrvaškem

V nedeljo, 15. decembra se v prostorih Umetniškega paviljona v Zagrebu odpira 59. razstava zagrebškega salona arhitekture in urbanizma z naslovom Dijalozi/Monolozi (Dialogi/Monologi). Glavna tema Salona in razstave je ponovna uporaba – preureditev obstoječih struktur, stavb in prostorov.

In verjetno ni pristopa (s katerega koli področja), ki bi me bolj veselil kot pristop ponovne uporabe, torej ideja, da iz nečesa starega, obstoječega ustvarimo nekaj novega, kar bomo ponovno uporabili. S tem se strinjata tudi selektorja letošnjega Salona, ​​nagrajena arhitekta Iva Letilović in Igor Pedišić, ki pravita, da je zanimivo opazovati trajnost arhitekture. Zanimivo je dejstvo, da v času hiperprodukcije arhitekturnih realizacij vse bolj poskušamo bistvo arhitekture oziroma arhitekturne misli najti v ponovni uporabi že obstoječih struktur. Dolgo zgrajene hiše, palače, šole, mestne hiše, cerkve, samostani, tovarne, skladišča, ulice, trgi in celo celi deli mest so bolj odporni in trpežni od namenov, za katere so bili ustvarjeni, prav tako tudi družbenih in zgodovinski kontekst, ki jih je oblikoval.

Hotel Zonar, Zagreb

Zato je izbor letošnjega Salona pravzaprav presek najuspešnejših realizacij na Hrvaškem, v katerih sodobna intervencija skupaj z že zgrajeno zgodovinsko zgradbo ustvarja novo vrednost. Omenjeni objekti bodo v obliki maket na razstavi na voljo za ogled do 31. decembra v zagrebškem Umetniškem paviljonu, kjer je davnega leta 1965 potekal prvi Zagrebški salon. Spodaj vam predstavljamo izbor desetih najuspešnejših arhitekturnih projektov, ki utelešajo pomembno filozofijo ponovne uporabe.

Jašionica, Zagreb

Nekdanja dvorana Jašionice je s pomočjo Davorja Bušnje in njegove arhitekture MORE postala zanimiv projekt rekonstrukcije in nadgradnje, kjer danes svoje delo opravlja ZK oddelek mestnega civilnega sodišča v Zagrebu oziroma Gruntovnici. Ta impozantna stavba, nekoč le kombinacija velike dvorane in vhodnega prizidka, zdaj blesti s zračnim dodatkom. Navdihnjen z oblikovanjem hale za jahanje, dizajn vnaša red in ritem programskih trakov, medtem ko strateško puščene praznine spuščajo obilico naravne svetlobe v delovne prostore. Rezultat? Prostor, ki diha, deluje in osvaja. Skratka, to je arhitektura, ki na najlepši način združuje preteklost in prihodnost.

Foto: Bosnić+Dorotić

Zonar, Zagreb

Nekdanji znameniti mestni hotel od leta 2023 živi svoje novo življenje kot Zonar Zagreb, preoblečen v nova oblačila. Kot pravijo avtorji rekonstrukcije, Lea Pelivan in Toma Plejić iz Studia UP, ki je bila izvedena v stiku z duhovi in omejitvami, ki so bile postavljene že davno v preteklosti, v drugem kontekstu in času, smo odgovor dali za drugo, nam neznano obdobje, skozi – superzasebni kokon, superjavni prehodni pas in krvavo rdeč bazen na strehi.

Foto: Robert Leš, Bosnić+Dorotić

Trg Poljana, Šibenik

Šibeniški Trg Poljana je bil zasnovan kot diagram med preteklostjo in prihodnostjo, abstrakcijo in realnostjo, življenjem in umetnostjo. Poleg starega mestnega jedra Šibenika so arhitekti Paula Šimetin, Ivana Tutek, Iva Dubovečak, Izvor Simonović-Majcan okrasili glavni mestni trg, s poudarkom na arheoloških najdbah ob stavbi Knjižnice arhitekta Ivana Vitića. Sedanja namembnost trga tu lepo živi z opominom na zgodovino.

Foto: Ervin Husedžinović

Spominska zbirka Lipa pamti, Matulji

Dom, ki se nahaja v stavbi nekdanje osnovne šole in pošte, ohranja spomin na enega najtežjih dni v zgodovini vasi – 30. april 1944. Tistega dne je bila vas zravnana z zemljo, izropana, 269 prebivalcev pa je tragično izgubilo življenje.

A tukaj ne gre le za preteklost – center je premišljeno zasnovan tako, da na vpadljiv način posreduje spomine, avtorja pa sta Damir Gamulin in Antun Sevšek. Pozabite na klasične muzeje: tu so meje med prostorom, eksponati in oblikovanjem zabrisane. Vse, od arhitekture do grafičnega oblikovanja in postavitve sklopa, deluje kot ena povezana celota. Tudi prostorski okvir ni le “ozadje” – je aktiven del zgodbe, medtem ko postavljeni elementi oblikujejo sam prostor v katerem se nahajate. Rezultat? Intenzivna, čustvena izkušnja, ki vas s spoštovanjem in inovativnostjo popelje skozi zgodovinska zaporedja.

Foto: Robert Leš

Foto: Damir Gamulin

Petrapilosa, Buzet

Petrapilosa, znana tudi kot Kosmati kaštel, Druvine, Rauenstein, Pietrapielosa ali preprosto Kostel, se nahaja na apnenčastem grebenu nad Bračano, pritokom reke Mirne. Ta srednjeveška fevdalna utrdba skriva bogato preteklost, ki nas popelje v prazgodovino! Danes se je vredno odpraviti na hrib, saj avtor Vjekoslav Gašparović, ki se podpisuje pod Projekt dostopa in prezentacije trdnjave Petrapilos, dokazuje sodoben slog konserviranja in restavriranja zgodovinskih ruševin.

Photo: Vjekoslav Gašparović

RiHub, Rijeka

Rihub je več kot stavba – je utripajoč del reške mestne infrastrukture, ustvarjen kot del Reke kot Evropske prestolnice kulture leta 2020. Rihub, ki se nahaja v historicistični stavbi hibridnega programa, nekoč zasnovani kot otroško zavetišče, pripoveduje zgodbo o transformaciji prostora in časa, avtorici sta Ida Križaj Leko in Ana Boljar. Od dogodkov do dnevnih potreb uporabnikov, vse kar se dogaja v Rihubu oblikuje njegovo identiteto. To ni samo kraj, ampak živa platforma, ki se spreminja in raste z dinamiko Reke, vedno pripravljena povedati novo zgodbo.

Photo: Jure Živković

Urania, Zagreb

Kino Urania, stavba iz leta 1939 , od leta 2019 živi svoje novo življenje zahvaljujoč samoiniciativnemu projektu studia 3LHD (ki je pred kratkim praznoval tudi 30 let uspešnega obstoja)! Ta zgodovinska zgradba je bila kljub svoji starosti idealna za prilagoditev sodobnim potrebam. Z odlično podlago v ohranjeni strukturi – od elegantnih nosilnih stebrov do značilnih lokov v veliki dvorani in rebrastih betonskih stropov – je bila Urania pripravljena na drugo priložnost. Zato je danes več kot kino – zbirališče, prostor za različne javne dogodke, ki navdihuje skupnost, da se ponovno združi v tem zgodovinskem in funkcionalnem okolju.

Photo: Jure Živković

Rekonstrukcija in dozidava Osnovne šole Ksaverja Šandorja Gjalskega, Zagreb

Osnovna šola K. Š. Gjalskega, zgrajena leta 1961 po projektu arhitekta Željka Žlofa je dobila novo poglavje! Projekt, pod katerega se podpisuje Studio BF, je rezultat prvonagrajenega natečaja iz leta 2007. Prinesel je nujno rekonstrukcijo in razširitev šole – štiri nove učilnice, knjižnico in dvodelno športno dvorano s spremljajočimi vsebinami. S tem projektom ne posodabljamo samo šole, temveč ustvarjamo prijeten, funkcionalen prostor za generacije, ki prihajajo.

Photo: Robert Leš

Rekonstrukcija rimskega gledališča, Pula

Ko ponovno obiščete Pulj, si vsekakor oglejte, kaj se dogaja v Malem rimskem gledališču. Pred nekaj leti so rekonstruirano arheološko najdišče odprli kot novo sodobno kulturno krajino za sodobne predstave. Avtor Emil Jurcan je na zanimiv način združil zgodovino in ji dal sodoben namen.

Foto: Bosnić+Dorotić

Vinogradniška zbirka Pitve, Pitve, Hvar

Vinogradništvo in vinarstvo nista le gospodarski panogi na Hvaru – sta srce in duša identitete otoka. Zbirka Pitva odlično odraža to tradicijo, ki se je začela v 4. stoletju pred našim štetjem, ko so Grki kolonizirali otok. Ta zbirka ponuja fascinanten vpogled v zgodovino vinogradništva: od tradicionalnih orodij za obdelavo zemlje in delo v vinogradu, prek opreme za pridelavo in shranjevanje vina, do inventarja, ki je oblikoval vsakdanje življenje in kulinariko otoka. Avtor prostorske zasnove stalne postavitve Vanja Ilić je mojstrsko zasnoval prostor, ki diha zgodovino in pripoveduje zgodbo o vinih, ki so skozi stoletja oblikovala ta otok.

Foto: Bosnić+Dorotić