Japonci uporabljajo to metodo za učinkovito varčevanje in nakupovanje, pravijo, da deluje

V iskanju minimalističnega načina življenja – naj bo to razmišljanje, delovanje, oblačenje ali okrasitev doma – sem naletela na japonsko tradicijo, ki jo mnogi strokovnjaki smatrajo za učinkovit način varčevanja: kakeibo. Poleg praktične finančne uporabe je zame ta metoda zanimiva tudi zaradi povezave z duševnim zdravjem, predvsem v kontekstu psihološkega minimalizma. Tako kot si prizadevamo poenostaviti življenje z odpravo nepotrebnih bremen, nas kakebo skozi stroškovno zavedanje uči obvladovanja financ.

Teoretično gledano je metodo za vodenje gospodinjskega proračuna kakeibo leta 1904 zasnovala Hani Motoko, prvi japonska novinarka. Japonska avtorica Fumiko Chiba v svoji knjigi Kakeibo: The Japanese Art of Saving Money pojasnjuje, koliko Japoncev uporablja to metodo, da svoj denar premišljeno razporedijo v različne kategorije izdatkov, nato pa dejanski denar razdelijo v majhne ovojnice, da ostanejo znotraj postavljenih omejitev. Čeprav obstajajo različne verzije te metode, je osnovna ideja, da si tedenske izdatke zapišemo v zvezek, da jih lahko kasneje analiziramo in uporabimo varčevalne navade v vsakdanjem življenju. Pisanje omogoča ozaveščenost, pisno razmišljanje o prihodkih in stroških pa pomaga, da se naučimo zavestno zapravljati denar.

Pomen zavedanja o stroških

Ne da bi se spuščali v podrobnosti o številkah, bistvo kakeiba je zavedanje, kako porabljamo denar, kar ima jasno čustveno komponento. Cilj je prepoznati področja nepotrebnih stroškov in se naučiti zapravljanja denarja na smiseln način. Kot pojasnjujejo v knjigi, ne gre za to, da bi varčevanje postalo rutina, temveč za spremembo odnosa do potrošnje. Kakeibo spodbuja k spremembi navad, saj “smo sami odgovorni za svoje slabe navade”. Japonski pregovor pravi: Tudi pesek, ki se nabere, sčasoma postane gora. Ta rek velja tako za zapravljanje kot za varčevanje. Chiba pojasnjuje: “Pomislite na majhne stvari, brez katerih bi lahko živeli, ali na cenejše alternative, ki bi jih lahko našli, in si predstavljajte goro prihrankov, ki bi jih lahko nabrali do konca leta.”

Potrošniške navade pod lupo

Ta metoda pride še posebej v ospredje v kontekstu naraščajoče razprave o pretiranem nakupovanju. Netflixov dokumentarni film Buy Now! The Shopping Conspiracy, opozarja na “izbrušeno znanost”, ki nas spodbuja, da kupujemo več, kot potrebujemo. Dokumentarec razkriva šokantne podatke, kot je dejstvo, da se letno proizvede 100 milijard kosov oblačil, producent Roger Lee pa poudarja: “Ne potrebujemo toliko oblačil.” Problematizirana je tudi usoda vseh predmetov, ki jih kupimo in zavržemo: “Kar kupite in zavržete, ne izgine, ampak konča nekje na planetu.” Hitro in lahko dostopno spletno nakupovanje še dodatno skrajša prepotrebno obdobje razmišljanja pred nakupom.

Na Instagramu se pojavljajo številne pobude, namenjene ozaveščanju in dobremu počutju, kot je strokovnjakinja za red in minimalizem Shira Gill, ki svojim sledilcem namesto nepremišljenega nakupovanja predlaga alternativne aktivnosti – na primer druženje ali menjavo oblačil.

Prednosti materialnega minimalizma

Če zaokrožimo zgodbo, ne gre za to, da prenehamo nakupovati, ampak za to, da to počnemo premišljeno – vlaganje v kakovostne osnovne kose, ki trajajo, s predhodno premišljenostjo. Ta pristop je usklajen z načeli psihološkega in materialnega minimalizma, ki povezuje zmanjševanje imetja s čustvenim blagostanjem. Presežek stvari poveča psihično obremenitev, premišljeno nakupovanje pa olajšanje. Psihologinja Pilar Guerra ugotavlja, da impulzivni nakupi ne prinašajo dolgoročne sreče: “Če je cilj nakupa sreča, na stotine psiholoških študij kaže, da impulzivni nakupi pogosto postanejo kompulzivni.” Ta vzorec obnašanja je povezan s prepričanjem, da imeti več prinaša večji družbeni status, varnost in samozavest, kar so miti, ki jih je treba razbliniti.

Sprememba odnosa do zapravljanja in varčevanja vodi v globoke osebne preobrazbe – zato si velja to lekcijo vedno zapomniti.

Vogue.es