Matthieu Blazy o svoji prvi kolekciji nakita za Bottega Veneta
Tri leta po prevzemu vajeti v Bottege Veneti Matthieu Blazy predstavlja svojo prvo kolekcijo luksuznega nakita. Tekst: Lynn Yaeger
Vogue AdriaNovember 12, 2024
Tri leta po prevzemu vajeti v Bottege Veneti Matthieu Blazy predstavlja svojo prvo kolekcijo luksuznega nakita. Tekst: Lynn Yaeger
Vogue AdriaNovember 12, 2024
»Ko pride do oblačil in torb, ustvarjamo izjemne produkte, saj imamo odlične obrtnike – zato sem si rekel: ‘Zakaj pa ne bi ustvarili še nakita?’« pravi Matthieu Blazy, kreativni direktor Bottege Venete, ko v Benetkah opisuje svoj umirjen pristop k zadnjemu podvigu znamke: prvi kolekciji luksuznega nakita. Med pogovorom o teh bleščečih zakladih, razstavljenih v salonu izredno elegantne beneške palače iz 15. stoletja, je na mizi med nama 15 kosov, ki sestavljajo to premierno zbirko: elegantni, a gromozanski solzasti uhani, verižne zapestnice, dovolj mogočne, da odženejo zle duhove, in prstani, katerih sladkost je obodena s trni. (Kosi v tej začetni kolekciji so razdeljeni v štiri sklope: Drop, Catena, Primavera in Enlanced.)
»Začeli smo z zelo malo predmeti,« pojasnjuje Blazy s tisto tiho intenzivnostjo, ki zaznamuje tako njegovo osebnost kot njegovo delo. Odkar je konec leta 2021 prevzel vodstvo Bottege Venete, Blazy mojstrsko prepleta izjemno obrtniško znanje s sproščenim modernizmom, njegove kolekcije pa so med najbolj pričakovanimi v katerikoli modni sezoni. Morda ni presenetljivo, da ga je pritegnilo ustvarjanje nakita, ki odraža čiste linije in diskretno igrivost – Tiste perjaste robove! – njegovih oblačil. Poleg tega se je celoten koncept »investicijskega oblačenja« v zadnjem času temeljito spremenil: ne gre več le za klasične kose, ki trajajo večno, temveč tudi za unikatne kose, katerih vrednost upravičuje njihova edinstvenost in skrb, s katero so narejeni. Navsezadnje, ali ni luksuzni nakit ultimativna investicija – globoko osebna in zasnovana tako, da preživi več generacij? (Če so časi težki, obleke pač ne moreš staliti in dobiti denarja nazaj, medtem ko bo resen kos nakita vedno ohranjal svojo vrednost.)
»Nikoli ne gre za število stvari v kolekciji,« poudarja Blazy. »Pomembno je imeti prave stvari.« Te prave stvari vključujejo ogromne 18-karatne solzaste uhane, katerih lahkotnost kljubuje njihovi velikosti. »Všeč mi je bila njihova edinstvenost in tudi to, kako bi se ujemali z oblačili,« pravi. »Ideja je bila sledeča: Čeprav so veliki, ni treba, da so težki. V njih je odsev celotnega sveta, kot v kaplji vode.« In čeprav Blazy meni, da njegove konture dolgujejo nekaj Brancusiju, se nasmehne v soglasju, ko si drznem namigniti, da je v Studiu 54 nekaj Grace Jones v njihovi kombinaciji strogosti in drznosti. »Začeli smo s solzo, vendar me je zelo zanimalo tudi uvajanje diamantov in dragih kamnov,« nadaljuje Blazy. Rozete se ovijajo okoli diamantnega prstana – poklon babičinemu prstanu toi et moi. »Uvedli smo tudi pavé, vendar ne na klasičen način.« Namesto tega je uporabil osupljivo paleto rezov v enem ušesnem obročku, ker »ko so neenakomerni, drugače lovijo svetlobo.«
Sijoča večerna torbica iz 18-karatnega zlata, težka toliko, kot so ti solzasti uhani lahki, in ki jo krasi znameniti pleteni motiv intrecciato, bi lahko postala tudi orožje, če bi se stvari slabo odvile na kakšni še posebej divji zabavi. (Če do tega ne pride, bi se ta kos odlično podal na eleganten stranski regal.) »Zlata škatla je zelo zanimiva, a tudi tradicionalna,« pravi Blazy. »V 30-ih letih so izdelovali minaudièreje, kot je ta.« Za razliko od nekaterih oblikovalcev, ki so nepripravljeni, ko se razširijo na druge kategorije, je Blazy prestop v luksuzni nakit doživel povsem naravno: »Bil sem kot riba v vodi!« vzklikne. »Obrtniki in strast – to sta razloga, zakaj opravljam to delo!« Vsi kosi so bili ustvarjeni v Vicenzi, središču italijanskega zlatarstva zadnjih 700 let, kamor je Blazy pogosto potoval. »Z veseljem sem sodeloval z njimi in gledal, kako iznajdejo nore rešitve – vedno sem jih spraševal: ‘Lahko gremo še dlje?’«
„Nikoli ne gre za število stvari v kolekciji”, poudarja Blazy. „Pomembno je imeti prave stvari.”
Blazy ni neznanec čaru predmetov z nenavadnim poreklom. Pravi, da je odraščal na dražbah in bolšjih trgih in že dolgo zbira mehiški srebrni nakit ter kose v slogu Art Deco. Pokaže mi svojo najdragocenejšo lastnino – izjemno srebrno zapestnico, ki jo je oblikovala Line Vautrin, sodelavka Else Schiaparelli v 40. letih, in jo je našel v majhni trgovinici v Belgiji. Zapestnica prikazuje (Ste pripravljeni na to?) policista na eni strani in tata na drugi.
Ko raziskujete korenine umetnikove vizije, hitro postane jasno, da ideje vznikajo povsod. Verižna zapestnica – Kupite dve in ju spremenite v ogrlico! – je bila navdihnjena z verigami iz starejših svetil, ki držijo svetilko ali lestenec. Dva člena sta umetelno nepravilna, kot da se upirata temu, da bi bila del konvencionalne verige. Trnova zlata ogrlica, obogatena z diamanti, pa je v resnici glamurozna interpretacija Blazyjevega vrta, ki ga je izpopolnjeval tri leta. »V moji hiši v Milanu je rešetka, po kateri je rasel jasmin s trnastimi vejami. Všeč mi je to nasprotje – lepota, ki je včasih tudi nevarna.«
Kaj, če bi si želel to rešetko kot verižico za gleženj ali morda kot telesno verižico z rožicami? Seveda: Celoten koncept tega 700 kvadratnih metrov velikega palazza je, da je poseben kraj za posebne stranke, ki presega običajne VIP-osebe – atelje, ki je na voljo, da zadosti njihovim najdrznejšim željam. »Tukaj najdete tisto, česar ne najdete nikjer drugje,« pravi Blazy. »To je prostor, kjer lahko obrtniki resnično pokažejo svoje veščine.«
Čeprav bo nakit na voljo v trgovinah Bottega po vsem svetu, je takšna osebna pozornost možna le z obiskom Benetk. (Bi bilo to tako slabo?) Čeprav se nahaja le kratek sprehod stran od množice, ki zaseda trg San Marco, je vstop v to zatočišče v tihem okrožju Cannaregio kot vstop v drugo dimenzijo – vesolje, ki ga naseljujejo najfinejši kosi pohištva iz sredine 20. stoletja: Tukaj je klop Georgea Nakashime, tam stranska miza Jorgeja Zalszupina Petalasa. Na policah so razstavljene znamenite pletene torbe, na stojalih pa tiste spektakularne hlače v zbledelo modri barvi, ki so videti kot kavbojke – vendar niso, so iz usnja; gre za eno od Blazyjevih slavnih domislic.
Kar združuje vse – od najbolj zabavnih kavbojk do najbolj prostorne intrecciato torbe do tistih živahnih zlatih solz – je Blazyjeva trma, da ne bo nič nosilo Botteginega podpisa, dokler ne bo popolnoma prepričan, da je pripravljeno za predstavitev.
»Imam hlače, na katerih delam že dve leti, pa še vedno niso končane,« pravi z nasmehom. »Raje si vzamem čas. Kot pravimo v podjetju: Računamo v dnevih, ne urah. Ekipi pravim: ‘Ne delajte ničesar, kar vam ne vzbuja čustev – tisto, kar delate, vam mora pognati srce v dir.’«