Evropski filmi, ki so v pobrali vse nagrade te sezone
Tena Razumović Žmara
6 novembra, 2024
Tena Razumović Žmara
6 novembra, 2024
Evropska kinematografija je trenutno na vrhuncu – ne le da se je približala ameriški, ampak ji nevarno konkurira, in to s stilom. Z evropskih platen prihaja nekaj posebnega, česar ameriške filmske uspešnice preprosto ne morejo ponuditi – surove zgodbe, pristni liki in stilska svoboda, ki podira vse meje.
Festivalska scena od Berlina do Benetk je letos še posebej vroča; trenutno prihaja toliko odličnih evropskih filmov, da bodo kinematografi do konca leta polni. Zdaj je čas, ko evropski film blesti na najmočnejši način, zdaj se želimo potopiti v zgodbe, ki niso samo posebne, ampak tudi popolnoma drugačne, zdaj je trenutek za najboljše evropske filme. V kinematografih, na festivalih čakajo evropski filmi, da jih odkrijemo, nekaj najboljših pa bo ta teden na ogled na Zagreb Film Festivalu.
Nagrajeni filmi iz Francije, Italije, Španije … navdušujejo ne le kritike, ampak tudi občinstvo. Že dejstvo, da se za nekatere zahteva celo višja vstopnica in to medtem, ko so prikazani v velikih kinematografih, z vso pravico govori o tem, kako priljubljeni so. Zdi se, da je čas evropskega filma, rezerviranega izključno za prostor malih neodvisnih kinematografov, minil. A medtem ko čakam, da jih nekaj pride v redno kinematografsko distribucijo, ima gledanje na festivalu nekako vedno svoj poseben čar.
Sosednja soba je film, o katerem je bilo doslej že toliko napisanega, da si bo pravi čudež zagotoviti vstopnico za katero od festivalskih projekcij. Zato je film na ZFF-u predvajan dva dni zapored, v soboto in nedeljo. Novi film Pedra Almodóvarja, dobitnik letošnjega beneškega zlatega leva in Brian nagrade, je mojstrska drama o življenju, smrti in odgovornosti prijateljstva, hkrati pa je tudi njegov prvi celovečerni film v angleškem jeziku.
Ko za filmom stoji produkcijska hiša Los Ilusos, potem bodo vsi poznavalci španskega, evropskega in neodvisnega filma vnaprej, ne da bi prebrali ali celo pogledali en kader, trdili, da je film – treba videti. Ta produkcijska hiša uživa kultni status, nekaj takega kot bolj razviti ameriški A24. The Other Way Around je novi film Jonása Trueba, iz delavnice te produkcijske hiše, ki prinaša rahlo na glavo zasukano antiromantično komedijo o ljubezni. Po 15 letih zveze se režiserka Ale in igralec Alex odločita, da je čas za vrhunsko zabavo – praznovanje njunega razhoda.
Režiser Jacques Audiard slovi po močnem avtorskem slogu in dramah s kompleksnimi liki na robu družbe in takšen je tudi njegov zadnji film Emilia Pérez. Tudi ko k tako impresivni filmski enačbi prištejemo še igralke Seleno Gomez, Karlo Sofío Gascón, Zoe Saldaña in Adriano Paz, film ne more ostati neopažen. Gre za razkošno in zahtevno pop opero ter svojevrstno vrnitev režiserja v kinematografe po skoraj desetletju. Film je tudi letošnji francoski kandidat za nominacijo za Oskarja.
Morda ime nemškega režiserja Matthiasa Glasnerja širšemu občinstvu ne zveni znano, vendar ga je proslavila trilogija Die Mediocren, Sexy Sadie in Fandango, ki so si jo ogledali vsi ljubitelji evropskega filma in jo zagotovo potegnili v živahnih debatah kot asa v rokavu, da bi nasprotni strani dokazali, da ima Nemčija odlične filme. Ta drama s črnim humorjem o razpadu družine je bila na Berlinalu nagrajena s srebrnim medvedom za najboljši scenarij. Nemška črnohumorna drama, ki osvaja nagrade? To preprosto moram(o) pogledati. Na ZFF-ju je na sporedu le v petek – res enkratna priložnost.
Diva Futura je šele drugi celovečerec Giulie Louise Steigerwalt, s katerim ta režiserka in scenaristka zmaguje na filmskih festivalih. Film prinaša vzdušje Italije v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, in to ne katero koli, ampak tisto, ki pripoveduje zgodbo o rojstvu italijanske porno industrije, pripovedovano iz perspektive povsem običajne mlade tajnice Debore, zaposlene pri manekenski agenciji in filmskem studiu Diva Futura, da bi lahko odplačala kredit. V filmu igra tudi hrvaška igralka Tesa Litvan, ki smo jo videli v filmih Nosila je rubac črleni in Dnevnik Diane Budisavljević. Film o porno divah iz Berlusconijeve dobe je morda nekaj, kar sploh ne bi smeli pripovedovati, temveč obvezno – pogledati.
The Outrun je še en film iz Nemčije, ki ga podpisuje režiserka Nora Fingscheidt. Že s prvencem System Crasher je naredila vtis pred petimi leti na Berlinalu in bila tudi nagrajena, letos pa se je vrnila s stilizirano dramo po spominih Amy Liptrot. Saoirse Ronan je odlična v tem filmu, za katerega zagotovo ne bomo rekli, da smo ga pogledali, “a je bila knjiga boljša”.