Tri preprosta pravila, ki jih izvajam za bolj urejeno življenje in stress-free vsakdan

Ena tistih situacij, ki me trenutno pomirjajo, je, ko prideš domov in vidiš, da je stanovanje pospravljeno in očiščeno stvari, kar ni vedno enostavno. Enako kot, ko moja raven kortizola skokovito naraste, če pridem domov v nered. Čeprav se zdi, da gre za specifičen in oseben hit, hkrati drži, da pomen, ki ga pripisujemo redu v domu na lestvici prioritet, ni za vse enak. Zmanjšanje števila vizualnih dražljajev dokazano umirja možgane vsakega osebe (urejene ali ne). Zato bomo enako dosegli z zmanjševanjem števila materialnih predmetov, tako zaradi takojšnjega učinka, ki ga ima ta materialni minimalizem na oko, kot zaradi sporočila umirjenosti, ki ga pošilja pomanjkanje odvečnih stvari.

Psiholog José Elías to preprosto pojasnjuje: “Posedovati veliko stvari okoli sebe, služi le skrbi, da jih imamo v lasti in da jih ohranjamo čiste in v dobrem stanju. Tibetanski lame pravijo, da je ‘prvi vzrok skrbi za človeško bitje posedovanje stvari, drugo pa želja, da jih obdržimo.’ Oboje nas spravlja v stres.” Psihologinja Pilar Guerra nadalje pojasnjuje, kaj naši možgani zaznavajo, ko je stvari presežek. “Stres je odziv človeka na pojav enega ali več dražljajev. Ob soočenju z večjim številom dražljajev je verjetnost občutka tesnobe ali anksioznosti večja, ker je za obvladovanje čustev potrebno več truda. Če smo obkroženi z malo stvarmi in izbiramo samo tiste predmete, ki jih resnično potrebujemo, zmanjšamo preobremenjenost zaradi nenehnega stika z njimi, glede na njihovo funkcionalnost, uporabnost ali neuporabnost. Zato nam to omogoča bivanje v okolju brez nevšečnosti in težav”.

Tri preprosta pravila za materialni minimalizem doma in občutek miru

Kot oseba, ki ji red in minimalizem prinašata mir, sem se našla v vsem, kar priporočata Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus. Saj se jih spomnite, ustvarjalcev bloga The Minimalists in protagonistov nekoč uspešnice istoimenskega Netflixovega dokumentarca. Sredi menjave garderobe in dni preživetih doma (klasična jesen) poskušam najti preprosta pravila, ki bi si olajšala celoten proces, zato se mi je zdela odlična ideja, da si ogledam njuno knjigo Minimalist Rulebook. Rules for living with less. Med vsemi njunimi priporočili so tri, ki jih že izvajam zaradi njihove preprostosti in učinkovitosti.

#1 Pravilo 90/90 ali sezonskost

Priznam, da mi ni enostavno uporabiti slavnega pravila Marie Kondo o analiziranju, kako se počutite ob vsakem predmetu, da bi se odločila, ali se ga znebiti. Kar predlagata Millburn in Nicodemus, je zame bolj pragmatično in učinkovito. Sestavljen je iz analize, ali je bil predmet ali kos oblačila, ki zaseda prostor, uporabljen ali nošen v zadnjih 90 dneh, in vprašanja, ali ga boste uporabljali v naslednjih 90 dneh. Če je odgovor “ne”, se zdi očitno, da je najbolj smiselno, da se ga znebite. Še več, strokovnjaki pravijo, da je ta igra še posebej uporabna, ker z razmišljanjem za 90 dni naprej (in za nazaj) pokrijete tako rekoč vse letne čase, kar je ključnega pomena pri urejanju vaše garderobe. Če pred tremi meseci niste oblekli puloverja in ga ne nameravate nositi v naslednjih treh mesecih, je jasno, da ga ne boste nosili v nobenem letnem času (ali v kateri koli sezoni).

#2 Pravilo ‘izgorelosti’

Sliši se čudno, a je izjemno praktično. Gre za približevanje predmetu, ki ga nameravate obdržati ali zavreči: “Če bi se spontano vžgal, bi si oddahnil?”. Odgovor se zdi očiten. “Če je odgovor ‘ja’, si dovolite, da se ga znebite,” pravita. Še več, to pravilo ne velja le za materialne stvari, ampak tudi za vse digitalne presežke, ki jih kopičimo na svojih mobilnih telefonih in računalnikih v obliki fotografij, elektronske pošte ali aplikacij. “Pomaga nam razumeti, kaj je vredno,” dodajata ustvarjalca tega gibanja. In res, ko sem brskala po svoji omari in predalih, sem ugotovila, da obstajajo različne stvari (polnilci, ki ne delajo, kabli, stare majice, ki jih hranim za rezervo in ‘za vsak slučaj’…), ki jih ne bi pogrešala, če bi preprosto – izginile.

#3 Razlikujte stvari, ki jih hranimo “za vsak slučaj” od stvari, “ko jih potrebujemo”

Še eno priporočilo, ki se na prvi pogled morda zdi težko razumljivo, a ima vso logiko tega sveta. “Za vsak slučaj” so po mnenju strokovnjakov za urejanje doma “tri najnevarnejše besede. Spodbujajo nas, da skladiščimo smeti kot nujne,” pravijo odkrito. In da bi bolje ločili “za vsak slučaj” od tistih, ki jih ne smemo zavreči, stvari, ki jih hranimo samo za določene situacije, oni imenujejo “ob priložnosti” in se nanašajo na primer na tisto majhno zalogo, ki jo ustvarjajte doma tako, da v večjih količinah kupite določene stvari, ki jih vedno potrebujete, na primer toaletni papir ali milo za roke. Ključno je razlikovati med tem, kar hranimo “za vsak slučaj” in tem, kar kupimo, “ko to potrebujemo”.

vogue.es