Glasbenice, ki bodo spreminjale in spreminjajo regionalno sceno

Disclaimer. Nisem glasbena strokovnjakinja. Samo zaljubljenka, ki je na primer v svojih najnežnejših letih imela nadobuden (a ljubek!), amaterski blog, posvečen novi glasbi. Nepopisno veselje je bilo poslušati novosti. Popisovati bel zaslon monitorja z vtisi albumov, ki so mi izzvali kurjo polt. Še večja izkušnja zame je bilo ustaviti se v enem od zagrebških klubov v petek zvečer. Prvič slišati lokalno indie skupino s specifičnim zvokom, ki jo naslednji dan vneto googlam vse od letnice ustanovitve do “na katero srednjo šolo je hodil bobnar”. Spremljam jih na Facebooku, da nebi zamudila naslednjega nastopa, kliknem križec na brskalniku in pod hypom odkritja novega dobrega benda načrtujem naslednji izlet v mesto na kakšen nastop. Kakšni dragulji so to bili. Etno zasedba Kries v KSET-u, Irena Žilić v Hard Placeu, Lovely Quinces v Rockmarku, odlični Jonathan v Tvornici kulture, Nina Romić v eni cosy jazz kavarni na vzhodu Zagreba … Razen v času korone in potresov, ko gre za Zagreb, je trend povečanja avtentičnosti mladih izvajalcev bil izjemno poudarjen. Svemirko, Nipplepeople, Buč Kesidi, Artan Lili, Porto Morto, Peki pele, Pridjevi, Pocket Palma M.O.R.T., Bad Daughter, Irena Žilić, Bitipatibi, Ničim izazvan… Toliko odličnih umetnikov, ki furajo svoj film, da sem se izgubljala v sledenju njihovim imenom. Kar pa mi na tem področju že dolgo manjka, so solo glasbeniki.

Razlog, zakaj si nisem mogla kaj, da ne bi opazila skupnega imenovalca regionalnih priporočil, ki jih že leto dni dobivam od vsepovsod. Mlade nove glasbenice, solo performerke, neverjetno talentirane in večinoma z izjemno pristnim vizualnim in glasbenim stilom.
Imen je veliko, a ta v nadeljevanju še posebaj izstopajo. Bodisi zaradi pogovorov z ljudmi, ki imajo veliko več glasbenega znanja kot jaz, bodisi zaradi močnega vtisa v uredništvu Voguea. Glede na število poslušanosti njihovih skladb iz vseh držav regije, sodelovanja in poudarjeno pristnost je očitno, da bodo imele velik vpliv na nekatere nove nadarjene glasbenice in s tem rapidno spreminjale glasbeno sceno. Nekatere med njimi, kot je Zoi, so na sceni že dolgo, a smo njihove prve albume dobili šele letos oziroma konec lanskega leta. Vsako od njih sem povprašala za nekaj misli o njihovem delu, načrtih, ustvarjalnem procesu in nasploh o tem, kaj pomeni ustvarjati glasbo izven uhojenih mainstreamovskih poti. Če še niste, jim vsekakor dajte priložnost.

Masayah

Photo: Eva Leber

Država: Slovenija
Stil: rap, pop in rock
Najljubša pesem Vogue Adria uredništva: “Zavedno”

Slovenska glasbenica Masayah je aprila lani izdala prvenec Zavedno in hitro razburkala regionalno sceno z mešanico rapa, popa in rocka. “Svojo ljubezen do glasbe in različnih žanrov združujem v en stil, ki je povsem moj lasten in delalal bom do konca svoje kariere,” mi pravi Masayah. “Glasba je nekaj, kar diham, vedno stremim k vrhunski izvedbi in opus glasbe, ki ljudem, kot sem jaz, daje dom, je nekaj, kar bom poskušala vedno znova in znova ustvarjati.” Njen ustvarjalni proces nima univerzalnega pravila. “Glasbo rada ustvarjam sproti in ne maram se preveč ukvarjati z napisanimi besedili. Trdno verjamem v načelo ‘prva ideja, najboljša ideja’, saj menim, da ima srce pogosto odgovore, ki jih potrebujemo, naš um pa poskuša preveč razmišljati o njih in tako moti tok umetniškega dela. Zato rada posnamem svoje vokale ter pišem in snemam v domačem studiu.” In to se še kako občuti. Čeprav je moje znanje slovenščine na ravni B1, me popolnoma potegne v njen svet in pesmi. Kot je povedala, je v rap in hip hop zaljubljena odkar pomni (celoten album Snopp Dogga je znala na pamet že pri sedmih letih), a to ne pomeni, da je ne navdihujejo tudi druge zvrsti. “Michael Jackson, Outkast, Madonna, Amy Winehouse, Nas … Vedno sem imela rada glasbo, ki vzbuja čustva in pripoveduje življenjske zgodbe. Umetniki, ki jih občudujem, nikoli niso bili tisti, ki so se lovili za velikimi številkami, ampak tisti, ki so rasli zaradi sporočilnosti, ki so jo pošiljali s svojimi pesmimi in ki so jih prepoznavale različne generacije.” Zato je uspeh definiran na veliko višji lestvici – ko glasba združuje ljudi, rešuje in spreminja življenja. “Ne gre za številke, temveč za vpliv, ki ga ima vaša glasba na globlji in širši ravni.”

Kako balansiraš med avtentičnostjo in tem, kar občinstvo lahko pričakuje od tebe? Občinstvu rada ponudim “rollercoaster”, saj je tudi življenje tako. Nikoli ne dobiš tistega, kar pričakuješ in res je tako. To je najboljši način, da ostanem zvesta temu, kar želim početi v trenutku, ko to počnem, in da poslušalci vidijo, kaj se dogaja v mojem življenju.

Miach

Photo: Ana Cindrić

Država: Hrvaška
Stil: pop, house, r’n’b
Najljubša pesem Vogue Adria uredništva: “NLO” in med novejšimi “Iluzija”

Miach je glasbenica, ki bo novembra letos praznovala eno leto odkar je izšel njen prvenec Insomnia, njen zvok pa je ena, vsaj zame, fina točka med popom, houseom in r’n’b-jem. Čeprav njen glas pretežno ustreza popu, je njena največja ljubezen še vedno rap. “Z mešanico teh dveh sem prišla do r’n’b-ja,” se smeje. “Pri vsem tem mi je najbolj pomembno, da delam glasbo, ki bi jo poslušala tudi sama. Še vedno razvijam svoj glasbeni stil. S tem se ukvarjam šele dve leti, zato verjamem, da me čaka še veliko rasti in razvoja. Vsekakor bi se rada preizkusila v več glasbenih zvrsteh in se ne bi zapirala v kakšne predale,” je realna v svojih načrtih. Dodati moram, da osebno pri njej obožujem vzdušje 2000-ih, s katerim mi postreže. Njena sodelovanja z regionalnimi izvajalci, kot so Grša, Hiljson Mandela in zadnje letos poleti, z glasbenikom Tamom pri skladbi Vanilla Sky, so bila precej uspešna. Prizna mi, da zelo rad dela sodelovanja, a prav tako rada posluša pesmi, kjer glasbeniki med seboj sodelujejo. “Mislim, da je to popoln način, za poskusti nekaj novega in morda videti glasbenika v novi luči. Vsak lahko doda nekaj svojega in s tem nadgradi skladbo. Rada opazujem ustvarjalni proces drugega izvajalca in se na nek način učim, in vedno je zabavno skupaj izvajati pesem live in ​​se hraniti z energijo drugih ljudi.” Kar je vsekakor opazno pri njenem delu, je to, da so njena besedila na meji med realnostjo in domišljijo. “Ravnotežje se nekako naravno zgodi, odvisno je od pesmi do pesmi. Navdih za pisanje običajno črpam iz svojega zasebnega življenja, včasih tudi iz zgodb prijateljev, a recimo “NLO” je navdihnil film “Man in Black”, tako da navdih črpam res od vsepovsod.”

Photo: Ana Cindrić

Kako balansiraš med avtentičnostjo in tem, kar občinstvo morda pričakuje od tebe? Iskreno povedano, imela sem to “težavo” potem, ko je “NLO” dosegel velik, nepričakovan uspeh. Bala sem se, kaj naj sploh objavim po tem. Vesela sem, da je ta strah trajal zelo kratko trajal in da sem nekako nadaljevala z delom, kot bi delala običajno, brez pričakovanj. Zavedam se, da če te bo občinstvo spoznalo z določenim zvokom, bo zelo verjetno imelo neka pričakovanja od tebe, vendar vedno sledim temu, da je najpomembneje, da je meni všeč in da stoodstotno stojim za pesmijo. Občinstvo, ki mora priti, bo prišlo.

tam

Photo: Goran Popovski

Država: Srbija
Stil: elektro pop
Najljubša pesem Vogue Adria uredništva: “samo ne ovde”, dodajamo pa še “usne uz rebra”, singel, ki je nastal v sodelovanju z Anjo Papa in Luko Vidovićem (pocket palma) ter Petrom Wagnerjem (Fantom)

Tam je glasbenica, ki me navdušuje že od leta 2020, ko sem slišala njeno pesem sve dalje. Medtem ko ona opisuje svoj stil kot nežen, ženstven, radoveden, senzualen, jaz temu dodajam predznak elektro popa, ki ga čutim v mnogih pesmih in sem ga pogrešala na naši sceni. Tako kot pri Masayi, tudi pri tam je opazna kombinacija različnih žanrov, kot je bachata v pesmi “dugo”, in pravi, da je ta igra eden njenih najljubših načinov ukvarjanje z glasbo. Kot svoje vzornice navaja imena, kot so Rosalia, Rihanna, Ariana Grande, Billie Eilish, kar se zagotovo pozna v njenem zvoku, pisanje glasbe in besedil pa navaja kot terapijo že od mladostniških let. “Osebne izkušnje so osnova mojega ustvarjanja. Najbolj čustven način, na katerega mi uspe prenesti občutke v pesmi, je tako, da pišem in se ustavim, nato jočem in nadaljujem in tako v krogu, dokler niso končane. Ali pa počakajo na drugič, ko jih bom lahko dokončala, ne da bi se spotoma zlomila,” mi pove povsem iskreno. Čeprav bi sama po spremljanju njenih družabnih profilov rekla, da izjemno dobro balansira med profesionalnimi in zasebnimi vsebinami ter ohranja tisti avtentični pristop, od katerega občinstvo danes tudi nič manj ne pričakuje, mi Tam pravi, da ji je všeč, da je danes manj poudarka na vizualnem zaradi prehoda občinstva na pretočne storitve. Vseeno jo vprašam, kako se spopada s pritiskom družbenih omrežij, kjer se od umetnikov pogosto pričakuje, da so stalno prisotni? “Poskušam najti načine za povezovanje z občinstvom, ne da bi bila pri tem umetna. Mislim, da še vedno najdem ravnovesje med tem, da ponudim nekaj, a da se v tem počutim udobno in prinaša rezultate. Ne ustreza mi, da sem stalno prisotna, imam pa čudovito in razumevajočo publiko, tako da mi olajšajo to.”

Photo: Sunčica Zurković

Kako balansiraš med avtentičnostjo in tem, kar občinstvo lahko pričakuje od tebe? Vsak ima različne okuse, vsakemu bo nekaj bolj všeč, nekaj manj in zato nikoli ne sklepam kompromisov. Najbolj pomembno mi je, da sem sama ponosna na to, kar delam. Vsak projekt najde pot do ustrezne publike.

Zoi

Država: Srbija
Stil: pop
Najljubša pesem Vogue Adria uredništva: “Jasno mi je” in z novega albuma “Moje boje”

Zoi je glasbenica, ki že od samega začetka niza hite, ki dosegajo milijone poslušalcev. Samo “Nirvana” in “Jasno mi je” skupaj štejeta skoraj 30 milijonov ogledov, kar jo uvršča med najbolj poslušane glasbenice na lestvici. Glede na to, da sem nekaj njenih prvih glasbenih del kot tudi pri tam slišala že pred 4-5 leti, je na tem seznamu zgolj zato, ker smo morali na prvi album počakati malce dlje – “Moje Boje” je izšel šele marca letos. “Ta album je moj uvod v ustvarjanje glasbe in pot skozi nekaj čustvenih tegob v tem obdobju.” mi pove Zoi, oziroma Sara Šekularac. “Vanja Ulepić, producent, ki je naredil večji del albuma, je bil moj producentski vodja skozi celotno ustvarjanje in mi je neskončno pomagal in me spodbujal, da res zmorem. Čeprav sem dvomila v potek ustvarjanja. Nismo imeli določene smeri ali končnega cilja. Samo pustil mi je, da delam, kar mislim, da bi bilo treba storiti, in kakor se počutim.” Čeprav se album v nekaterih točkah razlikuje od njenega prejšnjega zvoka, so si oboževalci in kritiki enotni, da gre Zoi še dlje v smeri, da postane ena največjih regionalnih zvezd. Kolikšen je to pritisk nanjo? “Poskušam delati to, kar čutim, v upanju, da bo to še kdo začutil in prepoznal v mojem delu.” Doslej jo je ta načrt vodil na dobro pot, ne dvomimo, da bo tako tudi v bodoče. Novi album je senzacionalen in upam si reči eden najboljših, ki so izšli letos v regiji.

Kako opredeljuješ uspeh v glasbi? Pride trenutek med ustvarjanjem, ko začutim, da sem se res predala in to me pravzaprav spodbuja, da nadaljujem.

Macha Ravel

Photo: Monika Andrić

Država: Bosna in Hercegovina
Stil: pop in pop-rock
Najljubša pesem Vogue Adria uredništva: iz prejšnjega obdobja “Plešem dok sam živa”, iz novejšega “Ne voli me”

Macha Ravel je indie glasbenica, ki se osredotoča predvsem na pop in pop-rock glasbo, še posebej pa ima rada zvok električne kitare. Na regionalni sceni se je pojavila konec leta 2020, kot reperka Muha, danes pa je znana kot Machu Ravel, ki je izdala vrsto odličnih singlov, kot sta “Traume” in “Ne Voli Me”. Danes sp mi sinonimi za njo njena električna kitara, bombastična energija in edinstvena vizualna identiteta, za katero sama poudarja, kako pomembna ji je. “Estetika si zame deli prvo mesto z glasbo. Zelo mi je pomembno, da imam popoln nadzor, kar pomeni, da vedno sama pišem videe, določam estetiko, si zamislim kadre, se sama oblačim, počešem, včasih se sama naličim in sama montiram videe,” mi pove in priznava, da ima vse to žal svojo ceno, “Včasih boste izpadli trmasti, ljudje vas bodo imeli za domišljave in vaša dejanja jemali osebno, a na koncu, če ste umetnik, je vse, kar objavljate in predstavljate drugim odsev vas in svojo vizijo morate braniti za vsako ceno. Če ne morem početi tega, potem nimam koristi od ukvarjanja z glasbo,” mi pove Macha nič manj direktno, kot sem pričakovala od pogovora z njo. Pravi, da se je njen ustvarjalni proces zelo spremenil, odkar je prenehala ustvarjati hip-hop glasbo. “Sama skladam svoje pesmi na programu. Z že pripravljeno idejo grem do producenta in potem mojo idejo pretvorimo v pesem. Nikoli ne silim v ustvarjalni proces, pesmi najpogosteje ustvarjam tako, da pustim umu, da odplava in porodijo se mi melodije ali kakšna besedila, potem pa postanem obsedena s projektom, dokler ga ne realiziram.”

Photo: Monika Andrić

Kako opredeljuješ uspeh v glasbi? Zame bi bil uspeh brezkompromisno sledenje lastni viziji in ustvarjanje glasbe, ki je odsev mene v tistem trenutku. Nekakšen širši uspeh zame je, da moja sporočila preko glasbe dosežejo čim več ljudi. Mislim pa, da je uspeh v glasbi lahko le posledica doslednosti in vztrajnosti kljub preprekam na poti, ne pa cilj sam. Osredotočanje na uspeh je lahko samosabotiranje, kot se še naprej učim.