Zakaj ima vsaka generacija svoj sleng in misli, da so vsi ostali cringe?

Priznati moram, da so se mi vsi članki o primerjavi in analizi jezikov milenijcev (rojenih približno v letih 1981–1996), generacije Z (rojene približno v letih 1997–2012) in generacije Alpha (rojene približno od leta 2013 do danes) zdele tako plastične in nerodne, kot da bi jih pripravila oseba, ki ne samo, da ni član teh generacij, ampak ni s tega planeta in ni nikoli priča človeški verbalni komunikaciji. Generacija Z je pogosto predstavljena kot tista ostra in glasna generacija, ki vse krajša, uporablja angleščino v vsakem drugem stavku in sovraži Milenijce, ker so cringe. Milenijci bi, na drugi strani, bili tisti, ki se borijo z mlini na veter in morajo sprejeti, da je njihov čas minil, medtem ko se hkrati trudijo, da ne postanejo boomerji.

Če pustimo ob strani starostno diskriminacijo, ki je pogosto prisotna pri interpretaciji Milenijcev, in pogledamo kako je generacija Alfa najpogosteje predstavljena s popolno diskreditacijo možnosti, da generacija, ki odrašča v takšnih časih, sploh lahko proizvede funkcionalna človeška bitja, ali pa z nekim strahom pred tem, v kaj bi se lahko razvili, bomo ugotovili, da stvari niso tako preproste, čeprav so memi in šale na to temo skoraj vedno zabavni.

Jezik vsake generacije odraža družbena, kulturna, gospodarska in tehnološka okolja, v katerih je odraščala.

V tem besedilu bom poskušala izpostaviti določene razlike, podobnosti in razloge za spremembe v vsakdanji rabi jezika med temi tremi generacijami, pri čemer se bom trudila, da ne bi podlegla stereotipom in posploševanju.

Milenijci so odraščali v času pomembnih tehnoloških sprememb. Bili so priča vzponu interneta, družbenih medijev in mobilne komunikacije, kar je močno vplivalo na njihov jezik. Ljudski jezik njihove generacije pogosto odraža mešanico preddigitalnih in digitalnih vplivov. Na primer, milenijci pogosto uporabljajo izraze, kot je “adulting”, da bi opisali proces prevzemanja odgovornosti, ki so tradicionalno povezane z odraslostjo, koncept, ki ga oblikuje njihova ekonomska realnost odlaganja pomembnih mejnikov, kot sta nakup doma in finančna neodvisnost.

Milenijci pogosto uporabljajo tudi jezik, ki poudarja osebne dosežke in samozavest. Prisotne so besede, kot sta “self-care” in “empowerment”, ki odražajo kulturni premik k uspehu posameznika in ozaveščenosti o duševnem zdravju. Ta poudarek je odziv na gospodarske pritiske in nestabilnost na trgu dela, s katerimi se je soočala ta generacija, razpad Jugoslavije in vojne v 1990-ih, ki so ustvarile generacijsko travmo, pa tudi odziv na kulturo digitalne samopredstavitve, ki se je pojavila z družbenimi omrežji.

Milenijci se, se mi zdi, najbolj soočajo s potrebo, da dokažejo svojo relevantnost v primerjavi z mlajšimi generacijami, za katere jih družba prepričuje, da jih bodo prekosile. Ali pa da pokažejo svojo superiornost s tem, da dokažejo kako še vedno prevladujejo v vseh družbenih sferah.

Vsem bi moralo biti jasno, da vojna med generacijami ni resnična in da najbolj prevladuje na družbenih omrežjih.

Razlike v jeziku, govoru, razmišljanju in poznavanju določenih izrazov obstajajo, vendar ne zato, da bi povzročile vrzel med generacijami, temveč kot odraz družbenih, kulturnih in semantičnih sprememb, ki so vedno obstajale.

Generacija Z, kot generacija, ki je odraščala v digitalnem svetu, uporablja jezik, ki je bolj fluiden, jedrnat, v veliki meri oblikovan s spletno kulturo in odraža nagnjenost k hiper-neformalnemu in kontekstualno odvisnemu jeziku. Uporaba okrajšav, čustvenih simbolov in memov je pravzaprav popolnoma pravilen stereotip. Kot pripadnica te generacije lahko rečem, da nekaterih najbolj uporabljenih besed generacije Z, na katere sem naletela med raziskovanjem te teme na internetu, nisem nikoli slišala, kaj šele uporabila v govoru. Čeprav je to morda zato, ker sem starejša Gen Zerka. Morda sem leta 2021 uporabljala izraze, kot so “lit”, “savage” in “sus” in zagotovo vem, da ne želim, da bi se tja vrnila.

Še vedno uporabljam besede, kot so “slay”, “tea”, “slap” ali okrajšave angleških izrazov, čeprav se mi zdi, da so vse te fraze generacije Z zdaj postale del mainstream internetne komunikacije in da jih imajo vsi, ki so kronično na spletu, v svojem, če ne vsakdanjem govoru, potem pa na spletnem semantičnem zemljevidu. Jezik generacije Z zaznamuje tudi želja po vključenosti in socialni pravičnosti. Besede, kot sta “woke” in “cancel culture”, kažejo na vključenost v družbena in politična vprašanja. Ta slovar poudarja generacijsko breme vprašanj identitete in družbenih sprememb, ki ga motivira povečana zavest o sistemskih krivicah in želja po takojšnjem, akcijsko usmerjenem diskurzu.

Jezik generacije Z oblikuje stalna interakcija z digitalnimi mediji, kar vodi do razdrobljenega in hiperpovezanega sloga komunikacije. Uporaba jezika pogosto daje prednost učinkovitosti in skladnosti pred formalnostjo, kar odraža hitro izmenjavo informacij v digitalni dobi.

Preden se lotim česarkoli o generaciji Alpha, moram reči, da sem bila ena tistih ljudi, ki so bili nekoliko prestrašeni ali bolje rečeno bolj sramežljivi od članov te generacije. Vse bolj se mi zdi, da se ta strah ni pojavil zato, ker bi bili oni, kot otroci, stari 10–11 let, pretirano prestrašeni, ampak me je podzavestno strašila ta hitra sprememba pojma otroštva, vedenja, interesov in seveda jezika. Mislim, da me bodo milenijci razumeli; predvidevam, da so se enako počutili s prihodom generacije Z, čeprav se mi zdi, da je generacija Alfa obrnila svet na glavo v vsakem pomenu besede.

Ta generacija odrašča (in se še vedno rojeva) v obdobju, ko je tehnologija še bolj vključena v vsakdanje življenje. Njihov jezik se bo verjetno še naprej razvijal kot odziv na napredek umetne inteligence, navidezne resničnosti in nenehnega razvoja novih oblik tehnologije (že uporabljajo nekaj besed, ki sem jih morala iskati na Googlu). Jezik generacije Alpha bo verjetno oblikovalo digitalno okolje, ki briše meje med virtualnimi in fizičnimi interakcijami. Besede, kot so “sigma”, “rizz”, “skibidi”, “fantomski davek”, “delulu” ali “mijaukanje”, so postale sestavni del videoposnetkov TikTok, v katerih je sleng generacije Alpha “dekodiran”. Vendar, ker sem kronično na TikToku, mi te besede niso povsem nejasne in neznane, in za tiste, ki so – Google je vedno odlična možnost, včasih pa TikTok komentarji pod videoposnetkom, zato bi rekla, da ni tako težko razumeti slenga generacije, ki ji ne pripadam.

Njihova komunikacija se bo verjetno vse bolj zanašala na multimodalne oblike izražanja, ki vključujejo besedilo, glas in vizualne elemente na načine, ki še bolj premikajo tradicionalne jezikovne meje. Toda takšna komunikacija ne bo prevzela samo najmlajših (seveda mislim, da moja babica nikoli ne bo uporabila izraza “rizz”, “sus” ali “negative aura”, ampak na koncu dneva, zakaj ne? To so samo besede, ki so tukaj, da bi jih uporabili) generacij, ki so se rodile v hipertehnološki dobi, vendar bodo zagotovo postale sestavni del vseh nas.

Kajti, časa ne more nihče prehiteti, potrebno je živeti s časom in od njega vzeti najboljše, kar je seveda lažje reči kot narediti, vendar smo tukaj in zdaj in se moramo prilagoditi spremembam.

Spremembe so sestavni del napredka vsakega posameznika, pa tudi civilizacije, zato fraze »v mojem času je bilo drugače« ali »v mojem času ni obstajalo« niso izgovor za sovraštvo in zavračanje določenih praks ali diskurzov, temveč so platforma za premagovanje strahu pred neznanim in učenje novih stvari. Naš čas je zdaj, ker zdaj živimo v njem!