Kaj vemo o filmu, ki ga morda sploh ne bomo nikoli videli

Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da ne maram hoditi na koncerte. Ljudje so ponavadi presenečeni, ko jim to povem, ponavadi mi ne verjamejo, mislijo, da se šalim, ampak res je tako – ne vidim smisla v tem, da stojim v množici s prevzvišenimi fani, bojim se, da mi bo nekdo vrgel pijačo na glavo iz ohlapne, plastične skodelice, medtem ko poskušam najti ustrezen kot, iz katerega je najbolje viden največji zaslon na odru in vse to zasoljeno preplačam. Žal mi je, ampak no way.

“A čeprav so stvari z mano takšne, so bile tri glasbene zvezde, ki so me prisilile, da sem črtal vse, kar sem rekel, popustil in še vedno pristal na takšno trpinčenje. To so bili Michael Jackson, Tina Turner in Prince. Ko sem se končno odločil, da se bom spakiral za letalo in šel na turnejo v London, je kralj popa nenadoma umrl, Tina Turner je že zdavnaj prenehala peti in je tudi ona umrla, zato mi je Prince dal nekaj upanja, da bom vsaj enega od njih videl v živo. Žal pa je tudi on čez noč izginil in nenadoma je postalo jasno, da res ne bom več hodil na koncerte. In potem je nenadoma prišla novica, da je v obdelavi deveturni dokumentarni film o največjem ekscentriku glasbene scene, človeku, ki je obrnil zakone šovbiznisa na glavo in je bil resnično prava zvezda v vsakem pomenu besede, kar mi je dalo upanje, da bom dobil, pa če vsaj na zaslonu, košček življenja, za katerega Prince nikoli ni dovolil, da bi ga videli.

Photo: Michael Ochs Archives/Getty Images

Ezra Eldeman, najbolj znan po nagrajenem dokumentarcu O.J.: Made in America, je prevzel morda najtežjo nalogo v svoji karieri, saj je več let delal za Netflix na dokumentarcu o Princeu, veliki seriji, katere cilj je bil globoko razumeti vse faze tega umetnika, ki se je večino svojega življenja upiral temu, da bi bil znan. Eldeman se strastno zanima od trenutka, ko mu produkcijska hiša odstopi priložnost dostopati do pevčevih arhivov. Za več deset milijonov dolarjev mu je po navedbah vira, ki je seznanjen s pogajanji, Netflix zagotovil ekskluziven dostop do njegovega osebnega arhiva, ki ga zbiratelji imenujejo trezor. To je bila prava soba, v kleti njegovega doma in studia, podobnega trdnjavi, v Paisley Parku, do vrha napolnjenega z neobjavljenimi in koncertnimi posnetki ter mojstrskimi kopijami vse njegove glasbe, risb in fotografij in kdo ve česa še. V življenju je bil Prince zelo zasebna oseba. Redko je dajal intervjuje, in tudi ko se je pogovarjal z novinarji, jim je vse doziral po kapljicah. Bilo je toliko nerazložljivih nenavadnosti, povezanih z njegovim neverjetnim življenjem. Od spremembe imena v Symbol – do številnih bitk z glasbenimi založbami, vključno z leti, ko se je prepiral z Warner Brothers glede nadzora nad svojimi izdajami in večjimi posnetki ter začel nastopati z besedo Slave izpisano na obrazu. Kar je bilo najbolj konfuzno pri vsem tem, je bila njegova smrt zaradi prevelikega odmerka fentanila, glede na to, da je vedno vztrajal pri preziranju drog in alkohola. Dostop do trezorja je bil priložnost, da iz mnogih zornih kotov pripovedujemo resnično veliko zgodbo o življenju tega glasbenika. Vendar, ravno ko je vse skupaj v montažni sobi prihajalo h koncu, se je vse ustavilo in obstaja možnost, da filma ne bomo nikoli videli.

Namreč, Sasha Weiss, ena redkih, ki je videla film, je napisala članek za The New York Times, zaradi katerega je vse skupaj preloženo na hold. V svojem dolgem članku opisuje nekatere prizore, ki se pojavljajo v dokumentarcu, vključno s trenutkom, v katerem njegova bivša punca Jill Jones govori o grozljivih trenutkih, v katerih trdi, da jo je Prince večkrat poskušal udariti v obraz, potem ko ga je klofutala med prepirom leta 1984. Ampak to še ni vse. V istem filmu ga Susannah Melvoin, prav tako njegova bivša ljubezen, obtoži, da jo je nadzoroval, spremljal vse njene klice, jo držal zaklenjeno v sobi in jo prosil, naj prekine odnose s sestro. Njegova bivša žena Mayte Garcia je dejala, da jo je pevec pustil samo, ko jima je umrl njun otrok. In tako naprej in tako naprej. Vendar to ni edina stran njegovega življenja, saj se različni viri spominjajo tudi pozitivnih spominov na pevca, ki je ustvaril tisto, kar je režiser sam opisal kot enega najtežjih projektov v svoji karieri, pri čemer je izjavil, da je težko povedati resnico o nekom, o katerem vsi anketirani ljudje razmišljajo drugače.

Photo: Richard E. Aaron/Redferns

Zdi se, da se je ta dokumentarni projekt izkazal za enako zapletenega kot je bil tudi Prince sam. Zdi se, da je resnico težko razumeti, še posebej v primeru zvezde, ki je svoje življenje zaščitila do maksimuma, zato smo zdaj prepuščeni pričevanjem ljudi, katerim lahko verjamemo le na besedo. Kakorkoli že, zdi se, da je, ko gre za idole, najbolje čim manj vedeti, kajti ko jih spustite na raven navadnih ljudi, potem tudi njihovo delo pada v vaših očeh, kljub prikazanemu geniju in želji, da bi dosegli višine bogov. Zdi se, da nihče ni uspel, niti Prince, ki je bil, vsaj ko gre za glasbo, zagotovo eden od bogov z Olimpa.