Štinjan, Pula, Hrvaška. Photo: Tonbe / Autor dizajna skateparka DomsArchitect

Akterji skate scene so nas “zapeljali” po skate parkih v regiji

Ko gre za rolkanje, je regija živa, živahna in najlepše – združena

27 julija, 2024

Rolkanje je priljubljeno že več kot šestdeset let. Nekaj, kar se je začelo kot hobi deskarjev v Kaliforniji, ki so želeli nekaj početi tudi brez valov (takrat so temu rekli surfanje po pločniku, menda v zgodnjih 50. letih), je bilo na olimpijskih igrah leta 2018 sprejeto kot polnokrven šport. 2020 v Tokiu, tekmovanja pa letos pričakujejo na poletnih olimpijskih igrah v Parizu. V tem vmesnem času se je odvila vsa življenjska doba popularne subkulture, ki je na ulicah sveta vzgojila številne generacije otrok. Vsi, ki ga živimo, se strinjamo, da je to predvsem življenjski slog, šele nato šport, čeprav mu priznanje za olimpijski šport daje pomen in zrelost. Ko gre za rolkanje, je regija živa, živahna in najlepše – združena. Kje so najlepši skate parki v regiji in kakšna je scena, smo izvedeli od tistih, ki se s tem ukvarjajo.

Zagreb, Hrvaška. Photo: Ernest Mazarekić

Začetek 2000-ih: kdor ni nosil skate čevljev, res ni bil kul. Bilo je to obdobje, ko je skateboarding zavzel ves svet,” začnem pogovor z Marinom Duxom Dundićem iz kolektiva Tonbe. Čeprav se je zgodba začela segrevati že v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so MTV in filmi, kot sta Kids Larryja Clarka ali The End (Birdhouse), oblikovali najbolj priljubljeno nastajajočo ulično kulturo. V začetku 2000-ih si je vsak otrok vsaj želel poskusiti skateanje tako, da je gledal starejše fante, kako skateajo na improviziranih skate elementih, oziroma tistem kar je pač ulica ponujala. “Mi kot država brez infrastrukture po upadu hype balona beležimo rahel padec, prišlo je tudi do menjave generacij,” mi pove Dux. Sicer je kolektiv Tonbe zaslužen za nekaj najlepših skate parkov v regiji, pa tudi v Evropi, zato je bilo nekako naravno začeti pogovor z njim. “Že leta 1999 sem s prijatelji zgradil prvi ilegalni skate park, nato drugega, tretjega. Minilo je 18 let, preden smo naredili prvi uradni betonski skate park na Hrvaškem.” Njihova vztrajnost se je večkratno obrestovala. Danes jih je več kot 20, po njihovih izkušnjah pa majhna mesta in občine lažje uresničujejo projekte. “V regiji je podobno – nihče nima nič razen Slovencev. Skejterji so povezani po vsem svetu, tako da smo tudi mi vsi v regiji ena velika družina, po potrebi pa potujemo v druge kraje, da bi se vozili na novih mestih.” Pove mi tudi, da se velika mesta soočajo z večjimi težavami, tako ima na primer občina Sveti Petar u Šumi enako velik betonski skate park kot Zagreb.

»Trenutno končujemo največji betonski skate park na Hrvaškem, v Vodicah, lani pa smo končali enega najlepših, v Zadru. Slavonski Brod ima hrvaške prvake v skateboardingu in vlaga tudi v največji skate park,« z menoj deli pozitivne novice o hrvaški sceni.

“Olimpijada je potrebovala rolkanje. Rolkanje ni potrebovalo olimpijskih iger,” odgovarja Dux na vprašanje, kaj meni o vstopu nove discipline na OI leta 2020, ko je bilo rolkanje sprejeto. Kot nekdo s scene ima verjetno prav, vendar se strinjamo, da je to na splošno dobro za prepoznavnost športa kot takega, saj kot pravi Dux “Ne poznam drugega življenja, ampak življenje skejtera je res super pustolovščina.” O skate sceni v Srbiji mi podobno govori tudi Marko Bursać, ki je že več kot deset let prisoten v regiji kot skejter in to pri samem vrhu. “Srbska skate scena ni najboljša v regiji, je pa ena boljših. Do pred nekaj leti je bila v upadu, vendar imam občutek, da se izboljšuje in zagotovo pridobiva na priljubljenosti, k čemur zagotovo prispevajo redni skate dogodki, ki jih obiskujemo.” Kot vsi moji ostali sogovorniki se strinja, da je vključitev skateboardinga na Olimpijske igre dobra stvar za razvoj športa. “Recimo, država bi ga lahko začela jemati malo resneje, zato bo začela graditi parke in vlagati v skejterje, ali pa bo morda našla način, kako pridobiti še malo denarja (smeh). Še vedno nisem zadovoljen, kako se ljudje in država obnašajo do skateboardinga in skejterjev, vendar se mi zdi, da gre na bolje, in upam, da se bo tako nadaljevalo, dokler ne dosežemo neke ravni, kot jo imajo druge države Evrope.” Pove mi tudi, da za najboljši skatepark v Srbiji šteje tistega v Kruševcu, betonski skatepark, ki ga je gradilo podjetje iz Kalifornije po svetovnih standardih.

Kruševac, Srbija. Photo: @chilljan

Uroš Židanek, lastnik in proizvajalec Dropin Boards, je prav tako zadovoljen s povečanjem priljubljenosti športa v Sloveniji zaradi Olimpijskih iger, pa tudi zaradi vseh skejterjev starejše generacije, ki želijo ostati v igri. “Oni so tisti, ki poganjajo sceno s skate biznisi in šolami. V Sloveniji je zdaj zlata doba za skateboarding, deske so poceni zaradi velike konkurence, imamo pa tudi industrijo, ki proizvaja skateboarde. Slovenska vlada se je prav tako poskrbela za dobrobit skate kulture in gradi veliko skate parkov po vsej državi.” Njegova teorija je, da so zdaj na politični sceni posamezniki, ki so bili v 90-ih letih, ko je bil skateboarding priljubljen po vsem svetu, najstniki. “So bolj odprti do tega kot prejšnje teniško-nogometne generacije. Vedno je bil to šport, vedno je bil to življenjski slog, zdaj pa je tako priljubljen, da ga športne organizacije želijo izkoristiti, kar tudi počnejo,” mi pove. Izjemno dober skate park meni, da je tisti v Velenju, poleg njega pa še tisti v Mariboru, Kopru, Stožicah v Ljubljani (notranji park, odprt maja letos), skate park na Ptuju iz leta 2023 in v Novi Gorici.