Zakaj to sezono modna scena ne preneha govoriti o Berlin Fashion Weeku

Veš kaj, Berlin mi je pokazal, koliko prenese moj živčni sistem, mi je povedala ena od modnih urednic, ki sem jih spoznala, ko smo vsak v svojih čevljih borili bitko z nedostopnimi, od dežja premočenimi berlinskimi pločniki. In res. Berlin je čebelnjak dražljajev. Za ljudi, kot sem jaz, katerih duša večno hrepeni po begu pred dolgočasno predvidljivostjo, je Berlin gnezdo nepričakovanih zapletov, ki jih bom nekega dne imenovala anekdote in jih leta kasneje vneto pripovedovala. Berlin je kraj, kjer se zgodbe pišejo same. Kraj, ki me tudi na navidezno navaden torek izzove, da pozabim na vse načrte, podvomim o koreninah svoje želje po nadzoru in se prepustim samo njegovi režiji. In ne glede na to, kako iznajdljiva, duhovita in pogosto bizarna je, vam vedno prišepne, da se boš znašel. In res je tako.

Toda ta neumorna muhavost ni edini vir njegovega šarma. Največji razlog, zakaj mi je že od prvega obiska tako prirasel k srcu, je popolna svoboda izražanja, ki se odraža v vsakem njegovem kotičku. V poslovnežih, ki se po službenem dnevu na Tempelhofu sproščajo s prijatelji med sezuvanjem Pradinih salonarjev, v fantu v zgodnjih dvajsetih, ki z rdečo šminko na ustnicah koraka po Kreuzbergu v obleki, ki izgleda kot poročna obleka ali v dekletu, ki nonšalantno stoji v U-Bahnu, od glave do pet pokrito pokrito v lateksu, poleg moškega, ki vodi mačko na povodcu. Nihče nikomur ne posveča pozornosti. V Berlinu sem tudi jaz oseba, ki se po ulici sprehaja v gimnastičnem trikoju in visokih Margiela škornjih, česar si v Zagrebu verjetno nikoli ne bi upala obuti. Ali sem to jaz ali kdo drug, sploh ni pomembno. Določen del moje duše, tisti, ki išče vse, kar je in kar bi lahko bil, se tam počuti kot doma.

Prav ta navdihujoč čušpajz kultur in subkultur, individualnosti in domišljije me je pripeljal do tega, da sem se poglobila v berlinsko modno sceno. Na Berlin Fashion Weeku SS25 sem upala, da bom našla prav to. Čeprav je sama ne bi mogla primerjati s preteklimi sezonami, so tisti, ki ga že leta tradicionalno obiskujejo, od letošnje izdaje pričakovali veliko. Fashion Council Germany, ki je leta 2022 prevzel vodenje tedna mode v svoje roke se je resno angažiral, da bi Berlin postavil na mednarodni modni zemljevid in ga povzdignil v relevanten modni dogodek, na katerega se bo zlivalo občinstvo z vseh koncev sveta, od urednikov in novinarjev, prek stilistov do buyerjev.

Tobias Kruse

Berlin Fashion Week si je to sezono zadal premikati meje in to mu je vsekakor uspelo, razlog za ta uspeh pa je mogoče najti v našteto razlogih. Eden izmed njih je zagotovo naložba. Berlin SenWiEnBe (Oddelek senata, pristojen za gospodarstvo, energetiko in javna podjetja) je v Berlin Fashion Week vložil več kot 4 milijone evrov, za povzdigovanje dogodka na lestvici pa so zaslužni programi, kot je na primer Berlin Contemporary, ki je oblikovalce nagradil z zajetnimi finančnimi injekcijami. Modni uredniki, ki še nikoli niso poročali o dogodku, vključno z mano, so bili to sezono tam. In nismo bili tam po naključju.

Hektičen, kot je vsak večji teden mode, je Berlin Fashion Week SS25 ponudil navdihujoč amalgam raznolikosti, naprednih kreativnih rešitev in različnih oblikovalskih pristopov, pomešanih z načeli, kot sta inkluzivnost in trajnost, postulati, ki jih mora sodobna moda dojemati kot samoumevna. Kljub želji, da bi se uvrstil na modni zemljevid ob bok drugim modnim metropolam, se Berlin ni odpovedal svoji identiteti, da bi se “ugajal” mainstreamu, vibe pa je odseval točno tisto, kar bi pričakovali od barvite in svobodne mestne mestne modne scene – subverzivnost, konceptualnost in tipično berlinsko dozo drznosti. Od koncertne dvorane Tempodrom v Kreuzbergu, prek zapuščenega tunela podzemne železnice na Potsdamer Platzu, nekdanjega berlinskega letališča Tempelhof in nakupovalnega središča, pa vse do nekdanjega krematorija, je Berlin Fashion Week že s samim izborom “dvoran” za revije ponudil zadostno dozo vznemirjenja.

A tudi sama modna imena, so poskrbela za kar nekaj razburjenja na štiridnevnem koledarju. Slavni kolektiv GmbH Benjamina Husebyja in Serhata Isika se je to sezono iz Pariza vrnil v Berlin. Kljub dežju, ki se je le nekaj minut pred revijo odločil usuti na Tempodromu in nas zmočil kot miši, je bilo nestrpno pričakovanje občinstva skorajda otipljivo. Znani po svojem aktivističnem pristopu do mode, so se to sezono odločili posvetiti pomembnemu vprašanju: kako bo videti povratek fašizma in ali ga bomo znali prepoznati, preden bo prepozno? Živimo v Nemčiji kot queer otroci muslimanskih priseljencev – in naša skupnost, prepojena z vsemi temi izkušnjami, se v zadnjem času sooča z vse večjim preganjanjem. Ob soočanju s težavami je odpor strategija preživetja. Toda kaj je odpor? Odpor je verjeti v boljši svet za vse in se boriti zanj, so izjavili oblikovalci v razlagi ozadja svoje kolekcije “Resistance Through Rituals”. Modno revijo so nosile manekenke, a tudi oblikovalčeve prijateljice na drseči brvi koncertne dvorane, katere arhitektura spominja na cirkus, modna zgodba pa je odsevala njihovo vizijo uniforme odpora, čeprav so vsi tisti dan upali, da bo njena vrednost ostala zgolj dekorativna.

LUEDER SS25, Finnegan Koichi Godenschweger

Eno mojih najljubših predstavitev je postregla oblikovalka iz Hamburga z naslovom v Londonu, Marie Lueder, katere revija za kolekcijo “Rubedo” je bila pravi festival različnih dražljajev. Že na samem začetku showa je vape artist prostor napolnil z dimom, ki je dišal po sladkorni peni, kombinacija luči in glasbe pa je občinstvo postavila v vlogo opazovalca nečesa, kar je še posebej med defilejem spominjalo na dogajanje nekega nočnega kluba. A show, ki je vsaj prvi dan požel največ zanimanja, je bil streetwear meka Anonymous Club Shaynea Oliverja. Govorimo o znamki, katere prve vrste so zasedali zvezdniki, kot je Kanye, Oliverjeve vizije željna publika pa je bilo tako številna, da se je zaradi množice, ki se je zbrala pred Tempodromom zdelo, da čakamo na začetek koncerta neke glasbene megazvezde.

Namilia SS25, Studio Alexander Fischer / Courtesy of Berlin Fashion Week

Precej podobno bazo (ne estetsko, temveč številčno) je pritegnila Namilia, ki je v zapuščenem predoru podzemne železnice nastanila več kot 600 ljudi, manekenke pa so bile zadolžene za marširanje po na stotine metrov dolgi in na videz neskončni stezi. Kar je bilo jasno v tej modni skupini je, da verjetno nobena berlinska znamka nima tako močne fan baze oboževalcev. Tisti večer bi v temnem tunelu pod Potsdamer Platzom lahko na prste prešteli tiste, ki na sebi niso imeli ničesar s podpisom Namilia in že s prvimi takti showa je bilo jasno, zakaj. Namilia je drzna, provokativna in nedvomno zabavna. Na svoj specifičen in prepoznaven način ponuja ironičen pregled sodobne družbe, pri čemer se zdi, da ji je povsem vseeno, kako bo percipirana. Toda tisto, kar zmaga, je atmosfera. Atmosfera showa, s celo plejado različnih modelov, ki so videti, kot da je korakanje skozi več sto metrov dolg tunel, najboljša stvar, ki jo lahko počnejo v tem trenutku – je bilo preprosto tako zasvojljivo, da na koncu sploh ni pomembno, kaj mislite o modi.

Ljubljenka občinstva Sia Arnika, ki je od lanske sezone popolnoma spremenila svojo vizualno zgodbo, belgijsko-nemški dvojec Julia Ballardt in Nico Verhaegen, ki sestavljata znamko Milk of Lime, vzhajajoči oblikovalski tandem, ki je svojo kolekcijo “Current” predstavil v Berlinu, ali Clara Colette Miramon, katere delo navdihujejo spomini na otroštvo, zgodbe o odraščanju, subkulture, pop kultura in njihova dekonstrukcija, so le nekatera imena, na katera morate biti pozorni na berlinskem tednu mode. Če bi naštevali vse, ki so v štirih dneh tedna mode pokazali kar najbolje znajo, bi pomenilo le, da se bo to besedilo sprevrglo v epopejo brez konca, kar na koncu niti ni bistvo. Pomembno je, da Berlin daje vtis velikega modnega dogodka z zelo optimistično perspektivo, a kljub ambiciji, da postane “velik”, tega ne poskuša doseči z laskanjem ali kopiranjem konceptov drugih, temveč zgolj z ohranjanjem svoje pristnosti.

Ali meniš, da ima Berlin Fashion Week potencial, da postane novi Kopenhagen?, me je radovedno vprašal prijatelj, medtem ko sva mimogrede srkala vsak svojo Palomo v baru, polnem pestre ekipe v DIY kavbojkah, supergah Martine Rose in dizajnerskih draguljih, ki so jih našli v eni od neštetih berlinskih vintage trgovin. Vsekakor, sem odgovorila brez kakršnegakoli dvoma. Mogoče je že postal.

Oglejte si street style fotografije Caroline Kynast v galeriji: