72 ur v Berlinu s Selmo Selman

Večino časa sem hodila v Berlin zaradi klubske scene, ko sem bila v zgodnjih dvajsetih letih. Nikoli ne bom pozabila svojega prvega srečanja z dolgo vrsto pred Berghainom in negotovosti, ali bom me bodo spustili skozi slavni face control ali ne. Trema podobna tisti pred izpitom. Iz nekega razloga in vsakič sem bila na plesišču z Richiejem Hotiwnom do jutra. V Berlinu sem se pogosto vračala, vendar vse manj zaradi zabav. Z leti me niso več zanimale zabave do jutra, temveč muzeji in majhne galerije. fast food sem zamenjala z lokalnimi berlinskimi restavracijami,fast fashion pa z obveznimi vintage naslovi. Maja letos sem imela srečo, da me je po Berlinu vodila Selma Selman, umetnica, aktivistka in celo kolegica, glede na to, da je aktivistična urednica pri Vogue Adria, ki po letih življenja med Bihaćem, Banja Luko, Budimpešto, Sirakuzo, New Yorkom in Washingtonom danes Berlin imenuje svoj dom. Mesto, ki utripa od svobode, kjer se lahko brez zadržkov izrazi vse, kar je, mesto, kjer umetnost tesno trči z avantgardo, za vsakim vogalom pa diha nov val. Ko sem se z njo sprehajala po njenih najljubših delih mesta, sem odkril popolnoma drugačen Berlin, tisti izven turističnega zemljevida. Ta zgodba se začne v njenem stanovanju, v okrožju Wilmdrsdorf, v prostoru, polnem značaja. Pokazala nam je, da Brerlin ni samo Berghain in techno scena, po kateri je sicer znan, temveč je skupina neverjetnih mest in da je še vedno stičišče umetnikov in kreativcev z vsega sveta.

ChertLüdde: Galerija, ki me je našla

Naslov: Hauptstraße 18, 10827 Berlin

“Galerija ChertLüdde obstaja že skoraj 20 let, ustanovila jo je Jennifer Chert, ki smo jo danes tudi spoznali. Imajo velik in raznolik izbor umetnikov, tako mladih kot starih, in so tudi ena izmed galerij, ki me zastopajo. Lani smo začeli sodelovati. Glavni razlog, zakaj sem vas želela popeljati tja, je razstava Álvara Urbana, njegova dela v meni vzbujajo občutke, ki jih noben drug umetnik ne vzbuja. Poglobljene instalacije brišejo mejo med spominom in fikcijo, v tem je nekaj resnično lepega, še posebej v teh instalacijah, ki so prikazane tukaj. Prostor, ki ga poustvarja, uporablja LGBT+ skupnost za srečanja, razstava pa kaže potrebo po občutku skupnosti. Potreba po srečanju s “svojimi” v prostoru, ki je varen, tudi če je javen.“

Hamburger Bahnhof (HMB): Mesto, kjer sem si vedno želela biti

Naslov: Invalidenstraße 50, 10557 Berlin

“Eden od krajev, ki sem vam jih resnično želela pokazati, je Hamburger Bahnhof. Je eden največjih (če ne največji) muzejev v Berlinu. Spomnim se, da sem prvič šla tja pred približno desetimi leti – eden prvih umetnikov, katerih dela sem videla, je bil Joseph Beuys, pionir konceptualne umetnosti, ki je zabrisal mejo med umetnostjo in družbeno prakso. Nikoli si ne bi mislila, da bom nekega dne razstavljala poleg njega. Zato sem zelo ponosna, da je moje delo zdaj del njihove stalne razstave Kolekcija za 21. stoletje. Platina še vedno igra pomembno vlogo pri mojem delu, je eno najpomembnejših del, ki sem jih naredila s svojo babico. To je delo, pri katerem sem začela dvomiti o transformativnem vidiku odpadnih kovin – iz nečesa, kar ljudje vidijo le kot odpadke, ustvarjam predmete iz plemenitih kovin, ki jih najdemo v katalizatorjih.”

“V največjem prostoru muzeja je razstava Kláre Hosnedlove, embrace. Prostor res deluje, kot da nismo več v Berlinu, Nemčiji ali na tem planetu. Izkušnja premikanja po razstavi s temi ogromnimi slikami, velikimi tekstili, zvočnimi instalacijami mi je dala občutek, da sem v znanstvenofantastičnem filmu, kjer so vsi obiskovalci dejansko igralci. Želela sem ji čestitati za to čudovito predstavo. Mislim, da je to njena prva večja samostojna razstava v Nemčiji, ki je zelo uspešna.”

KW: Na razstavi prijateljev Miloša Trakilovića

Naslov: Auguststraße 69 10117 Berlin

“KW je še ena zelo zanimiva institucija v Berlinu, trenutno pa je to prizorišče mojega dobrega prijatelja Miloša Trakilovića, Not a Love Song. Miloš je znan po svojih instalacijah in delih v formatu časovno določenih medijev, na tej razstavi pa se je vrnil v preteklost, čas pred začetkom vojne v Jugoslaviji. Zame je praznina, ki jo zasedajo stojala za mikrofone, pravzaprav bistvo, praznina tega prostora ustvarja delo, ustvarja nekaj, kar bo še naprej obstajalo in se razvijalo tudi po zaključku razstave. Zvok me spominja na nekaj, kar sem slišala kot otrok, hkrati pa na težke čase za vse nas.”

Do you read me?! Mesto za nakup artsy revij in knjig.

Naslov: Auguststraße 28, 10117 Berlin

“Knjigarna se nahaja zelo blizu KW-ja, vedno imajo odlične nove knjige, ki jih lahko kupite in preberete na klopi spredaj. Ko smo jo obiskali, je pravkar izšla nova številka revije TUSH, bila sem del te številke in bilo je tako lepo končno videti sebe v tisku. Vsekakor bi si jo morali ogledati.”

Mesto za ***vintage shopping*: Kryza**

Naslov: Hermannplatz 8, 10967 Berlin

„Zdaj vas peljem na Hermannplatz, mesto, ki ga še vedno smatram za alternativno, Kryza. Majo in Adama sem spoznala pred nekaj leti in sta ena izmed najbolj čudovitih ljudi, ki sem jih spoznala v Berlinu. Mislim, da z Kryzo opravljata odlično delo. Včasih sem si izposojala njuna oblačila za performanse in otvoritve razstav. Imata kose mojih najljubših oblikovalcev, kot so Vivienne Westwood, Rick Owens in Alexander McQueen, pa tudi zanimive stvari manj znanih oblikovalcev. Če sem iskrena, rada pridem sem in se oblačim –takrat se počutim lepo. Rada nosim oblačila, nočem, da ona nosijo mene.“

Mein Ahorn: Transcendentalna izkušnja

Naslov: Hermannplatz 8, 10967 Berlin

„Z Nušo (fenomenalna fotografinja, ki je posnela tudi vse te fotografije) sva razmišljali, kaj bi še lahko obiskali v Berlinu. Spomnili sva se tega majhnega, novega prostora, ki je precej blizu Kryze. Tam sva spoznali Salvatoreja, izvajalca, ki živi v Berlinu in je po poreklu iz Čila. Povedal nama je, da je bil dogodek, ki so ga organizirali, posvečen praznovanju življenja v smrti – nekaj, kar je zame v tem trenutku še posebej pomembno. Ostala sva v stiku, povabil me je na še en nastop, ki ga kmalu pripravlja. To je tisto, kar mi je všeč pri velikih mestih – vedno boste srečali nekoga novega in veliko ljudi želi deliti svoje izkušnje. Z vsemi se povežete – to je nekaj posebnega.“

Moje stanovanje: Jutro v mestu, ki diha svobodo

“Pred nekaj meseci sem se preselila v Berlin, po svoji veliki razstavi v muzeju Stedelijk v Amsterdamu. Berlin je zanimivo mesto z zelo zapleteno zgodovino, vendar ima še vedno dušo, podobno New Yorku, je mesto, kjer se počutite, kot da ste del nečesa večjega, nečesa pomembnega. Po vseh poslovnih obveznostih, kot so sestanki, slikanje in priprava razstav (vsako kosilo postane posel), se lahko končno vrnem v svoje stanovanje. Počutim se, kot da je to moj kraj za dihanje in moj najljubši del dneva je, ko se lahko sprostim in berem knjigo. Zadnjič sem opazila, da sem prebrala vse knjige na polici, zato moram zdaj kupiti nove, da zadovoljim potrebo po branju. Končno sem dobila novo knjigo, ki jo želim priporočiti – Brnjica za veštice Dubravke Ugrešić. Bila je hrvaško-nizozemska pisateljica in esejistka, znana po svojih esejih in romanih, ki raziskujejo teme izgnanstva, identitete, razseljevanja in krhkosti spomina.