Medtem ko so družbena omrežja polna fotografij iz leta 2016, se spominjamo trendov, okoli katerih je takrat vladal hype
Tina Lončar15 januarja, 2026
In the Spotlight
2016 je bilo pred desetimi leti! Pred desetimi leti!, sem si nekega dne v popolnem šoku mislila. Ta stavek sem še nekajkrat ponovila in ga vrtela po glavi kot pramen las, ko sem živčna. Zakaj sem sploh razmišljala o letu 2016., se sprašujete? No, razen če ste zadnje dni živeli pod kamnom ali pa ste blagoslovljeni z odsotnostjo z družbenih omrežij, vam zagotovo ni ušlo, da so feedi nenadoma preplavljeni z zrnatimi fotografijami iz (davnega!) 2016, ki so se pred našimi očmi pojavile z natlačenim kovčkom nostalgije.
Povezano: Veličastna vrnitev trenirke, ki je oblikovala ležerni videz pop kulture
Trend 2026 is the new 2016 je pometel z Instagramom in TikTokom, jaz pa sem se vsa pripravljena vkrcala na ta vlak, ko sem brskala po starih Facebook fotografijah, da bi tudi sama prispevala k kolektivnemu hrepenenju po nekih enostavnejših časih. Takrat sicer nismo vedeli, da so bili enostavni, niti si nismo predstavljali, kaj vse se bo zgodilo svetu v desetletju, ki je sledilo. Ker je spoštovati čas vedno lažje, ko gledamo v vzvratno ogledalo, smo se na valu poetičnih captionov o “dobrih starih časih” spomnili tudi vsega, kar nam iz tistega leta 2016 manjka. A čeprav bi se lahko tako zlahka slepili, 2026 is the new 2016 ne sanjari o vrnitvi desetletje nazaj na temelju političnih in družbenih dogajanj, temveč na vzdušju, ki je takrat vladalo – še posebej ko gre za družbena omrežja, ki so takrat šele začela dobivati zagon in definirati trende.
In čeprav se nam Snapchat filtri s pasjimi ušesi, prvi nerodni outfit posti, nekurirani feedi ter dnevi, ko sploh nismo vedeli, kaj sta carousel in reel, danes zdijo skoraj nedolžni, je bilo prav leto 2016 tisto, ko so družbena omrežja začela nepreklicno oblikovati kulturo in prodirati v vsako poro družbe. Zaljubljeni v romantiziranje časa, ki ga ne moremo zavrteti nazaj, smo prišli do številnih zaključkov – od tega, da nam je eno desetletje prineslo boljše telefone, a smo že dolgo v resnici frustrirani zaradi brezciljnega scrollanja, do tega, da smo bili srečnejši, ko nam je Instagram ponujal manj možnosti. In ko je bila fotografija sončnega zahoda ali sklede sadja z malo sepia filtra povsem dovolj za feed.
Povezano: Instagram nas je vse prevaral in še vedno ne moremo živeti brez njega
Pa moda? Moda je bila leta 2016 še posebej razburljiva! To je bilo leto, ko so modni pejsaž začela oblikovati imena, kot sta Demna in Alessandro Michele, Vetements je ironično obrnil na glavo vsa pravila luksuzne mode, Virgil Abloh pa je v luksuz uvedel tisto, kar je bilo dotlej rezervirano za ulico – streetwear. Street style in Instagram sta začela diktirati mainstream okus, a tisto, kar se ni spremenilo, je dejstvo, da smo tudi takrat nad vsem najbolj oboževali – nostalgijo. Rekla bom le: devetdeseta in mom jeans!
#1 Predrzni Vetements, DHL majice in sock boots
Se spominjamo zlate dobe Vetementsa? Seveda se. Gruzijski enfant terrible Demna Gvasalia je obrnil modna pravila na glavo in v maniri Marcela Duchampa pisoar razglasil za fontano. Od prve revije leta 2015 v pariškem gay klubu Le Dépôt pa vse do Demninega odhoda leta 2019 je Vetements vladal modni sceni, vsakdanje kose oblačil pa spreminjal v luksuzni modni statement. Vedno zapakirano v provokativen marketing je vse skupaj delovalo kot družbeni eksperiment ali potegavščina, ki so jo fantje iz postsovjetske Gruzije namenili pohlepnemu kapitalističnemu Zahodu. DHL majice, ki so bile skoraj identične originalom, hoodiji “It’s my birthday and all I got was this overpriced Hoodie from Vetements”, ki so se prodajali za 900 evrov, cvetlične obleke, ki smo jih nenadoma vsi nosili v kombinaciji s sock boots, Titanic majice in vse, kar je bilo preprosto preveliko in baggy – vse to je sestavljalo ironični anti-fashion svet zlate dobe Vetementsa. Modni kolektivi, kot je Vetements, in oblikovalci, kot je Gosha Rubchinskiy, so svetu predstavili oblačila vzhodne Evrope: estetiko subkultur in ulice, slog in okus, oblikovan daleč od metropol bogatega Zahoda. Je bilo njihovo rušenje konvencij zgolj trollanje modne industrije in premožne klientele, ki kupuje hype in luksuz? Najboljše pri vsem tem je to, da o tem še danes ugibamo.
#2 Mom jeans na valu nostalgije
Če se od leta 2016 do danes kaj ni spremenilo, je to romantiziranje osemdesetih in devetdesetih. Na valu te nostalgije so približno v tistem času velik povratek doživele tudi mom jeans – kavbojke z visokim pasom in ravnimi hlačnicami, ki so nadomestile dolgoletno dominacijo (ne ravno laskavih) skinny modelov. “Skinny, raztegljive kavbojke so celo desetletje vladale jeans sceni – a tega je zdaj konec. Vračajo se toge kavbojke v originalnem kroju, z visokim pasom in ravnimi hlačnicami, ki se končajo tik nad gležnjem. Zdaj nosimo pravi, čvrst jeans – takšnega, kot ga je Debbie Harry nosila leta 1978 in kakršnega Chloë Sevigny nosi od leta 1998.”, je januarja 2016 zapisal British Vogue in razglasil uradni začetek nove dobe jeansa.
#3 Eklektična retro estetika Alessandra Michelea za Gucci
Na začetku leta 2015, ko je italijanski modni oblikovalec Alessandro Michele prevzel položaj kreativnega direktorja in nasledil Frido Giannini, je zelo hitro postalo jasno, da Gucci čaka popoln makeover. Že po prvi kolekciji, ki naj bi jo zasnoval v zgolj dveh tednih, so mediji pisali, da Gucci ni več za “glamurozne Italo-babes” in da se znamki obeta revolucija. A Michele ni oblikoval le Guccija. Njegova prisotnost na modni sceni in estetika v italijanski modni hiši sta bili tako izraziti, da ni mogel nihče ostati ravnodušen. Všeč ali ne, prav Michele je bil eden največjih tastemakerjev tistega časa. Povsem osebno je bila to era, ko sem tudi sama končno, zahvaljujoč novemu Gucciju, našla, kaj mi je v morju slogov všeč, in nekako organsko začela oblikovati lasten okus. Eklektičnost, vintage vibe, moda, ki ne deli oblačil na “moška” in “ženska”, obilica referenc, barv, vzorcev, detajlov, bizarnosti, humorja – Michelejev Gucci je pripovedoval zgodbo. Po eri spoliranega (dolgočasnega) minimalizma in normcorea je Gucci povsem obrnil pravila in v modo končno vrnil teater, vznemirjenje, igro, prostor za raziskovanje … Od kampanj do modnih revij, različnih art projektov in kolaboracij, je bilo v Michelejevi Gucci eri vse spektakel – ta začetna leta pa pravi rollercoaster.
Povezano: Je res, da v Michelejevem Valentinu ni popolnoma nič Valentina?
#4 Chokerji kot najbolj priljubljen modni dodatek
Chokerji so bili leta 2016 absolutni must-have. Beyoncé je izdala videospot za pesem Formation, v katerem je nosila ne enega, temveč tri različne chokerje, Rihanna pa je v spotu za Work nosila diamantni Fallon’s Monarch choker. Da, to je bil čas, ko je RiRi še ustvarjala glasbo. A vrnimo se k chokerjem. Od punk BDSM različic iz Alexander Wang kolekcije za jesen 2016, preko girly izvedb z metuljčki, do minimalističnih, usnjenih ogrlic brez odvečnih detajlov – chokerji so pred desetimi leti uspešno našli pot do vratov pop zvezdnic, supermodelov in vsakega dekleta, ki se je leta 2016 želelo počutiti trendi. Zakaj ravno takrat? Tako kot mom jeans so se vrnili na krilih nostalgije po devetdesetih, ki so takrat zavzele ready-to-wear kolekcije in mainstream modo. Čeprav smo bili nad njimi izjemno navdušeni, so zelo hitro utonili v pozabo.
Povezano: Zvezde obožujejo modni dodatek, ki sem ga imela v vseh različicah
#5 Demna in njegova premaknjena verzija Balenciage
Na valu eksplozivne priljubljenosti Vetementsa, ki je takrat predstavil šele tri kolekcije, je Demna (ki se je takrat še predstavljal s priimkom Gvasalia) leta 2015 prevzel položaj kreativnega direktorja modne hiše Balenciaga. Svojo prvo kolekcijo (za sezono jesen/zima 2016) je predstavil marca 2016, hiša pa jo je javnosti napovedala kot “vstop v novo poglavje”. In to je res bilo novo poglavje. Demna je šest mesecev raziskoval arhiv Balenciage in razmišljal, kako bi lahko tisto, kar predstavlja bistvo estetike Cristóbala Balenciage, postalo relevantno za sodobno žensko – kostimi za “poslovne priložnosti” z izrazito, skoraj absurdno poudarjenimi rameni, cvetlične patchwork obleke, pajkice, škornji s platformo in jakne, ki drsijo z ramen, so tvorili osnovo njegove prve modne zgodbe. Medtem ko so eni v njegovi viziji prepoznali disrupcijo, kakršno je v modo uvedel z Vetementsom, so drugi hrepeneli po vrnitvi elegance, kakršno je španski modni genij Cristóbal Balenciaga nekoč davno predstavil svetu. Vsi, ki so se “bali” odmika od brezčasne elegance in ženstvenosti, so imeli prav – Demno je zanimalo nekaj povsem drugega. Tako kot pri Vetementsu je tudi Balenciaga v Demnini eri živela od hypea, oversized oblačil, absurda, premikanja meja in viralnih trenutkov, skupaj z izjemno zvestim občinstvom.
Povezano: Demna je razkril svojo Gucci vizijo v filmu, polnem hollywoodskih zvezd
#6 Virgil Abloh in preboj streetweara v domeno luksuza
Virgil Abloh, ki je nenadoma preminil leta 2021, je bil ena najpomembnejših figur modne scene v času, ko je njegova znamka Off-White dosegla mainstream uspeh. Ustanovil jo je leta 2013 v Milanu, osnova njegove estetike pa je bil streetwear. Zaradi Ablohove podjetniške žilice, jasne vizije in oblikovalskega genija je streetwear stopil z ulic na modne piste in popolnoma transformiral modo. Tisto, kar so dotlej nosili mulci, ki so igrali košarko na šolskih igriščih, hodili na undergound partyje in poslušali hip-hop, je postalo uniforma modnega establišmenta ter krasilo luksuzne concept store izložbe v modnih metropolah. Nekaj tako znanega in vsakdanjega, kot so superge, hoodie ali T-shirt, je Abloh povzdignil v luksuzno in nevsakdanje. Na krilih njegove vizije, neštetih sodelovanj, sijajnih projektov zunaj modne domene in številnih hit kosov, zaradi katerih se je ure čakalo v vrstah, je Off-White postal simbol streetweara, pa tudi veliko več od tega. Bil je znamka, a hkrati gibanje, ki je na novo definiralo videz in vzdušje celotne scene.
Povezano: Obiskali smo Stockholm in raziskali streetwear nordijske modne prestolnice
#7 Off-the-Shoulder top povsod
Poleti 2016 smo se prepustili romantiki. Obleke in bluze z volančki, ki so razkrivale ramena, so bile povsod – eni so za to “krivili” modne piste, drugi revival sedemdesetih, tretji o tem sploh niso razmišljali. Kendall Jenner in Gigi Hadid sta nosili off-the-shoulder obleke na rdečih preprogah – s chokerjem, seveda – omenjena kombinacija pa je bila zmagovalna tudi na festivalih, kot je Coachella, katere moda je postala odraz globalnih trendov. Spomnim se, da sem nekaj tednov pred poletnim dopustom kupila off-the-shoulder obleko z velikim rdečim cvetličnim potiskom, ki sem jo uspela obleči le enkrat – že naslednje poletje je kroj povsem utonil v pozabo. Moja neuresničena poletna obleka in jaz polagava upe v poletje 2026.
Povezano: Top kosi leta 2026, ki bodo temelj dobre garderobe in zagotovili številne chic kombinacije
#8 Instagram in street style kot glavna kreatorja okusa
Se spomnite, kako je Instagram izgledal leta 2016? Ne? Dovolite, da vas spomnim. Namreč, šele avgusta tistega leta je Instagram uvedel Story. Ni bilo ne reela, ne carousel objav, ne glasbe na Storyjih. Imeli smo samo objave na feedu. Vsi smo objavljali zrnate fotke avokada na toastu in selfije s chokerji ter off-the-shoulder oblekami. Ni bilo video posnetkov o tem, kaj kdo poje v enem dnevu, niti produkcija ni spominjala na izdelke 20th Century Studios. Bili smo šlampasti in, rekla bi, zelo sproščeni. A to je bil hkrati tudi čas vzpona Instagram influencerjev in čas, ko so družbena omrežja začela oblikovati kulturo. Boom družbenih omrežij je pozornost z blogerjev preselil na Instagram feede, na katerih so Chiara Ferragni (The Blonde Salad), Aimee Song (Song of Style) in Leandra Medine (Man Repeller) imele resen following. Zaradi sodelovanj z brendi so najbolj priljubljene influencerke že takrat služile milijonske zneske, njihovega vpliva pa ni mogel nihče več ignorirati. Fenomen influencerjev in Instagrama je nepreklicno spremenil modno sceno. Skupaj s street styleom, ki je rasel na popularnosti vizualnega in “outfit of the day” postov, ki so prevladovali v virtualnih sferah, so postali glavni kreatorji okusa. Moda je nenadoma delovala bolj vključujoče in demokratično, bolj kot modne piste pa nas je zanimalo, kaj nosijo ljudje okoli nas.
P.S. pogrešam dneve, ko sem mislila, da bo vse ostalo šlampasto in nedolžno, in zdi se, da to pogrešajo tudi drugi, saj je zrnata fotka avokada danes bolj sprejemljiva kot kadarkoli prej. Zasičeni s popolnostjo, ki jo je vsiljevalo desetletje za nami, se ponovno vračamo k začetnim nastavitvam. Menda.
Povezano: Zakaj so mlajše generacije še vedno na Instagramu, če nihče nič ne objavlja?
VOGUE RECOMMENDS
