10 načinov, kako je Julia Stiles rodila "nisem kot druga dekleta" fenomen

Preden začnem, moram poudariti, da je film 10 Things I Hate About You, moj comfort film in da ga že vse od konca osnovne šole gledam vsaj dvakrat na leto in menim, kot da imam z njim zelo poseben odnos. Kot da sem ga v različnih obdobjih svojega življenja doživljala na popolnoma drugačne načine. Včasih je v meni vzbudil melanholijo, včasih me je preplavil s toplino, ki jo prinašajo brezskrbni srednješolski dnevi in prve ljubezni, in bili so dnevi, ko so mi šli liki precej na živce. Zdaj, ko se približujem svojemu tridesetemu letu in film letos praznuje petindvajset let od izida, mislim, da je minilo dovolj časa, da smo ga lahko pogledali z distance in prečesali vplive, ki jih je imel na popularno kulturo in pojave, ki so še danes aktualni.

V osnovni šoli (nerada priznam, a tudi v veliki meri v srednji šoli) sem bila prepričana, da so moji interesi, hobiji in podoba bolj posebni kot pri drugih dekletih, ker se ne ujemam s tem, kar je bilo predstavljeno kot univerzalni ženski interesi in estetika. Ličila mi niso bila preveč všeč, niti roza barva, filmi, glasba in knjige, ki sem jih večinoma izbirala, pa niso bili konvencionalno girly. To mi je povzročilo frustracijo in občutek osamljenosti, pa tudi dolgoročno vprašanje o mojem umeščanju v okvir ženskosti.

Vse te stvari o interesih žensk so pogojene izključno z vsiljevanjem pripovedi, da so ženske homogena skupina, katere interesi so pogosto poenostavljeni in katere kakovost je vprašljiva. Stvari, ki so pretežno všeč ženskemu občinstvu, so pogosto označene kot površne in neresne, medtem ko se interesi, ki so tradicionalno povezani z moškimi, dojemajo kot bolj vredni, resni in intelektualno superiorni. Posledično so se številna dekleta soočala z disonanco glede lastne identitete – če jim niso bile všeč konvencionalno “ženske” stvari, so pogosto čutile potrebo, da poudarijo, da “niso kot druga dekleta” ali da poudarijo, da se vedno bolje razumejo z moškimi.

Fenomen “dekleta brata”, to je dekleta, ki se prilega moškim družbam, deli njihove interese in vedenje, je bil način za pridobitev verodostojnosti v družbi, ki spodkopava vse, kar se dojema kot preveč “žensko”. Tako so interesi, kot so romantične komedije, roza, krila, cvetlični modeli in celo izvajalci, kot sta Justin Bieber in Taylor Swift, postali metonimija za nekaj nepomembnega in neresnega. Dekleta, ki so se želela izogniti temu pečatu, so se pogosto distancirala od vsega, kar je bilo feminizirano, in nezavedno internalizirala mizoginijo, ki je vzpostavila te hierarhije vrednot.

V kontekstu filma 10 Things I Hate About Youje Lik Kat Stratford je postal nekakšen ideal identitete “nisem kot druga dekleta” – uporniška, dobro načitana, nezainteresirana za konvencionalne srednješolske norme in romantične ideale. Medtem ko je film ta arhetip uveljavil kot opolnomočujoč in feminističen, je njegova priljubljenost nenamerno prispevala k nadaljnji polarizaciji ženske identitete.

Skozi Kat so dekleta videla model, v katerem je distanciranje od tradicionalne ženskosti dejanje odpora, ne da bi se zavedale, da je resnična težava v tem, da je ženskost na splošno dojemana kot manjvredna.

Ne razumite me narobe, ne glede na to, da je 10 Things I Hate About You prispeval k širjenju teh pojavov, njegova kultna vrednost ni vprašljiva. Nasprotno, dejstvo, da celo po 25 letih navdihuje takšne razprave in nam omogoča, da se sprašujemo o njegovih učinkih, kaže na njegovo relevantnost. To ni film, ki bi ga gledali in pozabili – pušča sled, oblikuje generacije in odpira vprašanja, ki imajo še vedno težo.

Osebno ga imam še vedno tako strastno rada gledam, kot pred desetletjem, morda celo bolj, ker ga zdaj lahko gledam z različnih zornih kotov, z več razumevanja in kritičnega razmišljanja. Dejstvo, da je bil del mojega odraščanja in da se je moj pogled na njega z leti spremenil, samo potrjuje njegovo vrednost. Film, ki nas prisili k razmišljanju, razpravi in pregledovanju lastnih stališč, nikoli ne izgubi svojega pomena.